Dva milijona evrov za spomenik slovenski osamosvojitvi

Spomenik državi

Vlada je v prvi polovici meseca potrdila natečajno nalogo za postavitev spomenika slovenski osamosvojitvi na ljubljanskem Trgu republike, ki jo je pripravil Zavod za prostorsko inovativnost Afront. Vrednost projekta ureditve območja s spomenikom znaša dva milijona evrov. Ministrstvo za obrambo, ki bdi nad projektom, bo zdaj v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije razpisalo in izpeljalo mednarodni natečaj, da pridobi najprimernejšo rešitev za postavitev spomenika.

Mineva približno leto in pol, odkar je prvi predsednik države Milan Kučan predlagal, da bi si osamosvojitev, »to veliko državotvorno dejanje slovenskega naroda, ki ni primerljivo z ničimer prej v naši zgodovini«, po 30 letih vendarle »zaslužilo razmislek, da se mu častno oddolžimo z dostojnim simbolom«. Vlada ga je uslišala in ustanovila komisijo, ta pa je pripravila izhodišča za postavitev. To naj bi bil spomenik, ki »združuje državo, ljudi in njihove dosežke« ter izraža »medsebojno spoštovanje in zaupanje«, so zapisali v vladni komisiji, katere naloga je bila sicer predvsem najti primerno mesto za postavitev spomenika.

Naposled je obveljal predlog, ki ga je dal Kučan – na Trgu republike. Bodoči spomenik naj bi prostor pod soncem dobil na mestu, kjer je nekoč stala »osamosvojitvena lipa«, ki so jo slovenski politični veljaki na rob trga posadili na dan razglasitve neodvisnosti in državne suverenosti, 26. junija 1991. A ker so jo zasadili v premajhno betonsko korito, je bila ves čas na robu preživetja, zato so jo dobrih 20 let kasneje posadili na drugo stran ceste, v park, namesto lipe pa se je na Trgu republike znašel visok drog s slovensko zastavo.

Kakšen spomenik naj bi zdaj zrasel na tem mestu, ni znano – to bo odločil natečaj. Je pa premislek opravila že vladna komisija, ki je doslej bdela nad pripravo projekta. Verjetno najzanimivejši, ki ga je v intervjuju za Mladino nedavno predstavil arhitekt in član komisije dr. Miloš Kosec, je bil, da bi namesto klasičnega spomenika – skulpture iz kamna, brona ali drugega materiala – »končno zgradili NUK II. Ki ga, kot politiki radi poudarjajo, ta ’narod knjige in jezika’ nujno potrebuje že 50 let, pa je pri vsem našem bogastvu terciarna prioriteta.« Za spomenik ni nujno, da je politično znamenje, ki v prostoru izraža moč, tudi ne samo kos betona, prazna posoda, ki jo lahko napolniš z želeno vsebino, kot je to spomenik žrtvam vseh vojn v Ljubljani (samo za primerjavo: postavitev tega spomenika je stala 1,2 milijona evrov). Ne, to je lahko tudi knjižnica. Ali pa javni park.

Vsekakor je dobro vsaj to, da se je tega projekta lotila ta vlada in ne Janševa. Tam, kjer je nekoč rasla lipa in danes stoji drog z zastavo, bi sicer najverjetneje zrasel kip z njegovo podobo.