Zaušnica pohlepu

Ustavni sodniki se ne strinjajo z lastniki bank

Ustavni sodniki so tik pred novim letom s šestimi glasovi za in dvema proti odločili, da začasna obdavčitev bank, s katero želi država dobiti dodatna sredstva za popoplavno obnovo, ni v neskladju z ustavo. Proti sta spet glasovala Rok Svetlič in Marko Šorli, Klemna Jakliča ni bilo na seji.

Začasni davek je državni zbor uzakonil decembra 2023; banke ga bodo plačale za koledarska leta od 2024 do 2028 v višini 0,2 odstotka bilančne vsote. Banke so se davku, ki predvideva tudi kup olajšav, seveda uprle, čeprav imajo zadnji dve leti zgodovinske dobičke: leta 2023 je bil čisti dobiček bančnega sistema skoraj 1,1 milijarde evrov (!), še višji pa bo leta 2024, saj je bil že po desetih mesecih 907 milijonov evrov. Ustavno presojo novega davka je sprožila butična banka s triodstotnim deležem na našem trgu Addiko Bank, ki je del skupine Addiko s sedežem na Dunaju. Skupina je nastala iz balkanske mreže nekdanje banke Hypo Alpe--Adria Bank, njen pomembnejši lastnik je bil novembra 2024 umrli srbski poslovnež Miodrag Kostić, tudi lastnik Gorenjske banke. Addiko Bank, ki jo vodi Andrej Andoljšek, naj bi novi davek stal tri milijone evrov na leto, pri čemer je zgolj leta  2023 imela 26 milijonov evrov čistega dobička, leto prej pa 20 milijonov.

V Addiko Bank so trdili, da je davek diskriminatoren do bank in hranilnic, saj naj bi bile te »v bistveno neenakem položaju« kot druga podjetja, ki jim tega davka niso naložili. Navrgli so vse stalne »argumente«, od tega, da bo davek nedopustno posegel v pravico do svobodne gospodarske pobude, do tega, da so rekordni obrestni prihodki bank le »prehodne narave«. Naše banke namreč zadnji leti mastno služijo z razliko med obrestmi za posojila in za vezave denarja; kako »ugodne« so za stranke, pa kažejo zadnji podatki Banke Slovenije (za oktober 2024): povprečna obrestna mera za nova stanovanjska posojila pri nas je bila 5,2 odstotka, v EU pa 4,4 odstotka, za vezavo denarja do enega leta pri nas le 1,6 odstotka, v povprečju EU pa 2,7 odstotka!

Ustavni sodniki so bankirje spomnili, da njihov zasebni interes, torej dobiček, ni nad vsem na svetu: »Posameznikova svoboda na premoženjskem področju ne more biti neomejena, vezana le na posameznika – lastnika, temveč se morajo pri izvrševanju te pravice upoštevati tudi interesi drugih članov skupnosti.« Opozorili so, da je ustavno sodišče že leta 1999 sklenilo, da so zgolj banke pravni subjekti, »ki posedujejo hranilne sklade (’generatorji’ denarja)«: »Položaj bank je specifičen, ker njihove dejavnosti ni mogoče razumeti ozko v smislu čistega podjetniškega delovanja, pri katerem bi bil v ospredju samo zasebni interes, temveč je treba upoštevati javni interes dobro delujočega in razvitega finančnega sistema.« Specifična obravnava bank na davčnem področju je po mnenju sodnikov »ustavnopravno upravičena«; navsezadnje obstajajo posebna pravila tudi za insolventnost in likvidacijo bank.

Davek torej bo. Na finančnem ministrstvu računajo na 90 do 100 milijonov evrov; znesek za prvo leto, 2024, bo znan po marcu 2025.