Kislo-sladka statistika

Ob koncu leta slovenski statistični urad (SURS) tradicionalno objavi poročilo, v katerem navede najpomembnejše statistične podatke, ki pričajo o razmerah na najrazličnejših področjih v državi. Oglejmo si nekatere.

Pri stopnji brezposelnosti smo letos dosegli nov rekord – bila je najnižja v zgodovini anketnega merjenja brezposelnosti. Najnižja je bila v drugem četrtletju leta 2024, ko je bila 3,4-odstotna, od takrat pa se je nekoliko zvišala, na 4,4 odstotka v drugi polovici leta.

Pri tem se je najbolj zvišala brezposelnost med mladimi. Slovenija se pri brezposelnosti uvršča pod evropsko povprečje, vendar imajo nižjo stopnjo brezposelnosti na Češkem, tam je najnižja, znaša 2,5 odstotka, Poljskem in Malti. Najvišja je v Španiji, kjer je 11,3-odstotna. V Sloveniji je delovnih mest dovolj, delavcev, ki bi jih bili pripravljeni zapolniti, pa premalo. To vidimo tudi iz ukrepov vlade, ki bi rada olajšala priseljevanje delavcev iz tujine. Kakšna je kakovost del, ki jih bodo opravljali delavci migranti, pa je drugo vprašanje.

Tudi plače so se leta 2024 nominalno in realno zvišale. Nominalno so se zvišale za 6,5 odstotka, realno (ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin) pa za 4,2 odstotka. Lani so se plače nominalno veliko bolj zvišale (za 10,1 odstotka), realno pa le za 1,8 odstotka. Najpomembnejši razlog za to je bila inflacija, ki jo je državi uspelo umiriti. Lani je bila na letni ravni 4,9-odstotna, letos je le še 1,7-odstotna, kar je zelo blizu cilja ECB, ki je dvoodstotna stopnja inflacije. Plače so se bolj zvišale v zasebnem sektorju, realno za 5,3 odstotka, v javnem sektorju pa le za 2,1 odstotka. Podatki so začasni, saj se bo prihodnje leto začela uveljavljati dogovorjena prenova plačnega sistema v javnem sektorju.

Kljub umiritvi inflacije cene nepremičnin še vedno rastejo, se je pa nepremičninski trg umiril. V prvem polletju tega leta so se cene nepremičnin zvišale za 3,4 odstotka, v EU za 2,4 odstotka, v tem obdobju se je prodalo 15,3 odstotka manj nepremičnin kot leto poprej, če upoštevamo njihovo vrednost. Konkretneje: leta 2024 je bila v prvem polletju vrednost prodanih nepremičnin 676,6 milijona, leta 2023 pa 798,6 milijona evrov. Tudi število prodanih stanovanjskih nepremičnin je bilo manjše, v prvem polletju leta 2024 jih je bilo prodanih 4126, leto prej pa okoli 1200 več. Zanimivo bo videti, kako bo na cene nepremičnin, pa tudi na višino najemnin vplival novi davek na nepremičnine, katerega sprejetje predsednik vlade Robert Golob napoveduje za leto 2025.

Najpomembnejši statistični kazalci kažejo, da je za Slovenijo kar uspešno leto. Inflacija se je ustavila, brezposelnost je nizka, plače so se dejansko zvišale, gospodarska rast znaša 1,4 odstotka. Seveda ti podatki sami po sebi ne morejo povedati, kako dejansko živijo Slovenci in Slovenke. Statistika pokaže del resnice, odvisno, kateri podatek uporabiš. Lahko bi zapisali, da je bil naravni prirastek sedmo leto zapored negativen, in v isti sapi dodali, da se število prebivalcev povečuje. Lahko bi potarnali, da država pozablja na javno infrastrukturo, a hkrati dodali, da je bilo z vlaki v prvih treh četrtletjih letos prepeljanih devet odstotkov potnikov več kot v istem obdobju lani.