Kaj pa pravice?

Pred dnevi, 18. decembra, smo izvedeli za odločitev gradbenega inšpektorja inšpektorata za naravne vire in prostor, da se mora šest invalidnih prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj naj bi bila namembnost stavbe narobe opredeljena. Izdal je navodilo, da se morajo prebivalci izseliti v enem dnevu.

Dom na Krasu je eden izmed tistih zavodov, ki spodbujajo deinstitucionalizacijo, proces, med katerim se ljudje, ki prebivajo v tradicionalnih institucijah, kot so domovi za invalide, selijo v samostojne, manjše stanovanjske skupnosti, kjer lahko živijo samostojneje in bolj normalno. Gradbeni inšpektor na ministrstvu za naravne vire in prostor Peter Šatej je presodil, da bi morala biti hiša v Solkanu namensko opredeljena kot prostor, v katerem se izvaja institucionalno varstvo, ne kot enostanovanjska hiša.

Po ogorčenju javnosti in strokovnjakov za deinstitucionalizacijo je ministrstvo naredilo korak nazaj in zagotovilo, da prebivalci hiše v Solkanu ne bodo deložirani. »Minister Novak brez prejudiciranja zagotavlja, da v tem primeru sploh ne more iti za domnevno deložacijo in da so stanovalci lahko pomirjeni,« so sporočili z ministrstva in pojasnili, »da v primeru stanovanjskih skupnosti za različne družbene skupine gre za ekvivalent družinskemu okolju. Tako v primeru stavbe, ki se uporablja za namen bivanja stanovanjske skupnosti, pri čemer je ta zasnovana kot stanovanje, gre za stavbo, ki se vedno klasificira kot enostanovanjska stavba.« Ministrstvo se z inšpektorjevo razlago ne strinja, je pa inšpektor pri svojem delu avtonomen.

Obstaja možnost, da so celotno zgodbo povzročili zelo partikularni interesi. Naselitvi invalidnih oseb v Solkanu je nasprotovala civilna pobuda, podobna tisti, ki se je pred letom oblikovala v Divači, prav tako zaradi ene izmed hiš Doma na Krasu. Civilni pobudi naj bi bili med sabo povezani.

Barbara Rajgelj iz zavoda Open meni, da je inšpektorjeva odločba »pravno nevzdržna, saj nesorazmerno posega v človekovo pravico do nedotakljivosti stanovanja, ki jo zagotavlja 36. člen ustave, ter pravico do doma po 8. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,« in pričakuje, da bodo na ministrstvu za naravne vire in prostor razčistili nestrinjanje med ministrstvom in inšpektorji.

V javnem pismu, ki ga je podpisalo 26 nevladnih organizacij in še več posameznikov, je Sonja Bezjak, direktorica Muzeja norosti, zapisala, da nas k deinstitucionalizaciji obvezuje konvencija o pravicah invalidov, vendar »naša država na tem področju še vedno ne dosega zadostnih standardov in ne zagotavlja možnosti za uresničevanje pravic po konvenciji, za nekaterimi evropskimi državami pa zaostaja celo za več desetletij«.

Deinstitucionalizacija je torej pravica invalidov, na katero nestrpni interesi lokalnega prebivalstva, pa čeprav ob pomoči inšpekcije, ne bi smeli vplivati.