Blatne vasi
Odnosi med (ribniškimi) Romi, občinsko upravo in večinskim prebivalstvom so že zdavnaj obstali na mrtvi točki, temu mora država narediti konec
»Na črno ne bom vzela elektrike nikoli, že tako govorijo: Cigani kradejo, Cigani ne plačujejo elektrike, in mene to žali.«
– Jasna Hudorovič
© Borut Krajnc
Drugega marca daljnega leta 2014 je 16 Rominj in Romov iz dveh slovenskih romskih naselij pred evropskim sodiščem za človekove pravice vložilo tožbo zaradi kršitve pravice do vode. Gre za naselji Dobruška vas v Škocjanu in Goriča vas v Ribnici, kjer so tedaj živeli in še danes živijo Romi brez vode in elektrike. Ko je konec januarja 2020 v Goriči vasi v baraki zaradi nezdravljene pljučnice umrl dvomesečni Amadej Brajdič, postopek pred evropskim sodiščem še ni bil končan. Je pa odločitev prišla le dober mesec dni kasneje, 10. marca. A evropsko sodišče ni ugotovilo kršitev človekovih pravic. Kako je torej videti življenje Romov, slovenskih in evropskih državljanov, ki jim temeljne človekove pravice niso kršene?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.