Trump bi si najraje prisvojil tuja ozemlja

Novi-stari ameriški predsednik Donald Trump bo po zmagi na novembrskih volitvah položaj zasedel 20. januarja po tako imenovani inavguraciji, že zdaj pa s tem, kar govori, nakazuje ton svojega drugega mandata na čelu ZDA. Marsikaj od povedanega je naravnost bizarno, recimo njegova želja po priključitvi tujih ozemelj, Panamskega prekopa, Grenlandije in celo Kanade.

Na božični dan je na svojem družbenem mediju Truth Social (ustanovili so ga njegovi podporniki, potem ko je bil njegov uporabniški račun na Twitterju blokiran, je pa tudi v njegovi lasti) zapisal: »Vesel božič vsem, tudi čudovitim kitajskim vojakom, ki z ljubeznijo, a nezakonito upravljajo Panamski prekop ... Tudi guvernerju Kanade Justinu Trudeauju, katerega državljani imajo previsoke davke, a če bi Kanada postala naša 51. država, bi se njihovi davki zmanjšali za več kot 60 %, število njihovih podjetij bi se takoj podvojilo, vojaško pa bi bili zaščiteni kot nobena druga država na svetu. Podobno velja za prebivalce Grenlandije, ki jo Združene države Amerike potrebujejo zaradi nacionalne varnosti, saj si ti prebivalci želijo, da bi bile ZDA tam, in mi bomo.«

Ni sicer jasno, o katerih kitajskih vojakih Trump govori, saj jih v Panami ni, to je potrdil tudi predsednik José Raúl Mulino. »V prekopu ni niti enega kitajskega vojaka,« je zagotovil tamkajšnjim novinarjem.

Prekop so ZDA nadzorovale od odprtja leta 1914 do dogovora med državama o njegovi vrnitvi leta 1977, ko je prešel v skupno upravljanje ameriške in panamske vlade, od leta 1999 pa ga upravlja le Panama. Trump trdi, da so dajatve, ki jih morajo ameriške ladje plačevati za uporabo prekopa, previsoke in izkoriščevalske, zato ga morajo ZDA spet prevzeti.

V objavi je ponovil tudi že znano zgodbo o Grenlandiji; o tem, da bi jo morale ZDA odkupiti od Danske, je govoril že v prvem mandatu. To se takrat ni zgodilo in tudi zdaj se najverjetneje ne bo. Grenlandija je za ZDA pomembna strateška točka, saj najkrajša pot morebitnih balističnih raket iz Evrope v Severno Ameriko poteka nad otokom, hitra zaznava teh raket pa bi izboljšala možnosti, da jih sestrelijo v zraku. »Grenlandija je naša. Nismo in nikoli ne bomo naprodaj. Ne smemo izgubiti dolgoletnega boja za svobodo,« je v odzivu na Trumpove besede dejal grenlandski premier Mute Egede.

Še smešnejša pa je njegova želja, da bi severno sosedo Kanado priključil ZDA kot 51. zvezno državo. Tu ZDA nimajo kakega jasnega strateškega interesa, zdi se, da s tem Trump le podpihuje svojo volilno bazo, ki je kritična do liberalnega kanadskega premiera Justina Trudeauja. Tega je imenoval »guverner«, kar je naslov vodij ameriških zveznih držav, ne pa Kanade.

A čeprav so vsi trije Trumpovi načrti realno neizvedljivi, nekaj povedo o tem, kaj bo poudarjeno v prihodnjih štirih letih njegove vladavine. Stopnjevanje trgovinskih trenj s Kitajsko in poskus geostrateške dominacije nad Evropo in Rusijo.