Kaj je najbolj zaznamovalo leto 2024?

IZJAVA DNEVA

"Mislim, da ga je najbolj zaznamoval občutek razočaranja in tudi občutek nemoči. Občutek razočaranja zaradi nesposobnosti, nezmožnosti institucij, v katere smo zaupali, da nas bodo zavarovale, nam zagotovile varno življenje. V mislih imam institucije najvišjega ranga, kot so Združeni narodi, ali pa tisti, ki naj bi zagotavljali mir pred vojnami. Očitno to ni uspelo, vojne so tu. Govorili smo 'nikoli več', zdaj pa imamo menda okrog 60 oboroženih konfliktov. Občutek razočaranja tudi nad državnimi institucijami, nad sistemi, ki smo jih tako skrbno gradili in v katere smo toliko investirali. Najboljši primer je sistem zdravstva, ampak tudi sistem šolstva se potihoma ruši. Ne samo v Sloveniji, to se dogaja tudi v drugih bogatih državah. Obenem pa seveda občutek, da kot posameznik zoper to nič ne morem storiti, čeprav živimo v demokraciji, občutek, da je moč ljudstva in posameznika ničelna in da delujejo neke višje sile in silnice politične in ekonomske narave, kapital in bog ve, kaj še, ki uravnavajo te procese."

"Pogrešam več aktivizma, ampak tudi razumem ta občutek nemoči - kaj pa jaz morem narediti? In ta občutek nemoči je tisti, ki hromi, ki ovira ljudi, da bi se v večji meri aktivirali. Povezuje se pa tudi z odsotnostjo neke vizije, nekega programa, kako naj bi se aktivirali, kaj lahko naredimo zoper te sile, ki so tako vsemogočne in vseprisotne in hkrati nedosegljive vplivanju nas običajnih ljudi."

(Anica Mikuš Kos, pediatrinja, psihiatrinja in humanitarka, o tem, kaj je najbolj zaznamovalo preteklo leto, ter o tem, ali pogreša več kritične misli: v intervjuju za Večerovo prilogo V soboto)