Kaj želi Zuckerberg? / Meta bo korenito spremenila svoje algoritme

Ste opazili, da na Facebooku ne morete zaslediti veliko kritičnih zapisov o izraelskem napadu na Palestino? Ali na splošno, številnih pomembnih družbenokritičnih ali aktualnih vsebin? To ni zgolj privid, ampak posledica algoritmov, ki jih uporabljajo v podjetju Meta, lastnici spletnih platform, kot sta še Instagram ali Threads. O teh težavah so lani javno pisali v Inštitutu 8. marec. Opozorili so, da so jim na Instagramu ali Facebooku brez posebne obrazložitve znižali domet njihovih objav, na primer med slovito kampanjo o referendumu o vodah, med kampanjo o Anhovem, odstranili so več njihovih objav o reproduktivnih pravicah, celo o revščini v šolah … Še bolj pa so v zadnjih letih te Facebookove algoritme začutili mediji. Praktično vsa vsebina Mladine je bila na primer lani na Metinih platformah dlje časa omejevana zaradi objave peticije Dost je!, v kateri smo zbirali podpise za končanje izraelskih napadov na Gazo.

Bivša ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je zaradi te cenzure junija lani sklicala sestanek Društva novinarjev Slovenije (DNS) ter predstavnika Mete za Srednjo in Vzhodno Evropo Patrika Tovaryša. A na presenečenje vseh navzočih – poleg DNS in ministrice so na sestanku sodelovali tudi predstavniki agencije za komunikacijska omrežja (Akos) – je Tovaryš vse te pritožbe in očitke o cenzuri zavrnil. Priznal je, da v Meti medijskih ali političnih vsebin ne spodbujajo, pravzaprav si jih sploh ne želijo, a da je to njihova poslovna odločitev, ki je ne nameravajo spreminjati in ne more biti predmet kakršnegakoli sestanka. »Povejte mi, zakaj na svojem Facebook profilu vidim serijo množično komentiranih objav skrajno desne strankarske Nove24, ne pa liberalne Mladine,« je bilo vprašanje ministrice, na katero predstavnik Facebooka ni odgovoril, si je pa očitek zapisal na svoj dlančnik iz elektronskega papirja.

A vse to naj bi se zdaj spremenilo. Meta bo korenito spremenila svoje algoritme, je ta teden napovedal njihov lastnik Mark Zuckerberg. V videonagovoru svojim uporabnikom je Zuckerberg, v zadnjem času podpornik novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, sporočil, da se v Meti vračajo h koreninam. »Družbene medije sem zgradil zato, ker verjamem v svobodo govora,« je začel, a v zadnjih letih naj bi najrazličnejše razprave o škodljivosti vsebin na njegovih omrežjih spodbujale predvsem »vlade« in »tradicionalni mediji«, ki so Meto silili k cenzuri. Tako naj bi nastali številni kompleksni cenzorski sistemi, ki pa ne delujejo prav. Nedavne ameriške volitve naj bi bile »kulturna prelomna točka«, s katero se je svoboda govora ponovno postavila na prvo mesto, zato bodo v Meti te algoritme poenostavili. Odpravili bodo preverjanje dejstev na Facebooku in Instagramu prek zunanjih partnerjev – v Sloveniji je to Oštro – ter jih nadomestili z »opombami skupnosti«, kot jih pozna omrežje X, kjer uporabniki sami komentirajo točnost objav. Algoritmi na Facebooku ali Instagramu naj bi medtem avtomatsko cenzurirali le najhujše kršitve njihovih pravil ali zakonov – Zuckerberg je konkretno omenil rahljanje pravil glede javnih debat o pripadnikih LGBT ali o migracijah. Če je bila torej že zdaj razprava na družbenih omrežjih nasičena s sovražnim govorom, kjer so zmerni politiki boj izgubljali, bodo odslej vse zavore razmontirane: Facebook na primer ne bo imel nobenih varovalk, da se ne bi spremenil v globalno Nova24TV, v propagandni aparat skrajne desnice.

Zuckerberg je nadaljeval z najbolj zanimivim, političnim vidikom njihove nove uredniške politike. Priznal je, da so na njihovih omrežjih doslej omejevali »politične razprave«, in sicer zato, ker naj bi to želeli uporabniki sami, češ da jim politika povzroča stres in slabo voljo. »Ampak zdi se, da smo sedaj v novem obdobju, in dobivamo odzive ljudi, da si ljudje te vsebine ponovno želijo,« je dejal, »zato bomo te politične vsebine pripeljali nazaj. A v smeri, da bodo te prijazne in pozitivne,« je dodal. Pod predsednikom Bidnom je bilo torej Facebook omrežje, namenjeno zasebnim razpravam, objavam slik hišnih ljubljenčkov in podobnemu, zdaj pod Trumpom pa se bo vanj spet vrnila »pozitivno« naravnana politika. In končno, je napovedal, bo poskušala Meta skupaj z novim predsednikom ZDA pritisniti na preveč regulirano Evropsko unijo, kjer je »veliko institucionalnih cenzur«, zato da se tudi v Evropo vrne svoboda govora.

Toda ali Meto res muči svoboda govora v Evropi? Dejstva so drugačna. Letos bo namreč v Evropski uniji zaživel akt o digitalnih storitvah, v skladu s katerim bo morala Meta javno objaviti svoja pravila – algoritme –, na podlagi katerih odstranjujejo ali omejujejo objave. In na tej podlagi bodo nato uporabniki dobili možnost pritožbe zoper cenzuro. V slovenskem primeru pritožbeni organ ne bo več neodzivni Facebook, ampak bo to agencija za komunikacije (Akos), s katerim bo Meta morala sodelovati. Poleg tega Meta v Evropi osebnih podatkov uporabnikov, kot so rasa, politično prepričanje ali spolna usmerjenost, ne bo več smela uporabljati za namene ciljnega oglaševanja. Dejansko gre torej za pritisk na Evropsko unijo.