Eles predlaga nov sistem omrežnin

Redkokdaj smo lahko predsednika vlade Roberta Goloba videli tako razjarjenega kot konec minulega leta, ko je v imenu vlade napadel sicer neodvisno agencijo za energijo: agencija naj do 1. februarja ukine »popolnoma neprimeren« način obračunavanja omrežnine in naj nazaj uvede starega, svetniki pa naj odstopijo, je zahteval. »Ne moremo si več zatiskati oči, da je metodologija kakorkoli ustrezna. Ljudje, ki so za to odgovorni, morajo nositi posledice,« je bil oster. Dan za tem, 24. decembra, je Golob za Mladino v intervjuju povedal, da so v vladi preverili nove številke in dejansko stanje, na podlagi katerega sedaj agencijo pozivajo k ukrepanju. Po pozivu sta svet agencije že zapustila dva svetnika, zaradi česar je sedaj ta nesklepčen.

»Z zaskrbljenostjo že dva meseca spremljamo stopnjevane javne (politične) pritiske na Agencijo za energijo v zvezi z novim obračunom omrežnine, na čelo katerih se je sredi novembra postavila kar vlada sama; in to kljub temu, da je vladna koalicija pred in po volitvah javno obljubljala in v koalicijsko pogodbo izrecno zapisala, da bo zagotovila in okrepila neodvisnost in strokovnost delovanja institucij ter dosledno upoštevala načela delitve oblasti. Demokracije od despotizmov ločuje in pred njimi hkrati tudi varuje ravno delitev oblasti in pristojnosti med različne instance in institucije…« je ta teden v javnem pismu vladi zapisalo šest pomembnih slovenskih nevladnih organizacij, od Pravne mreže za varstvo demokracije do organizacije Focus. A glavno vprašanje ostaja: Kakšne analize in katere številke opravičujejo ta predsednikov srd?

Nekaj dni pred zadnjo lansko sejo vlade, 19. decembra, je Robert Golob na mizo dobil študijo Elesa o novem režimu obračunavanja omrežnin, ki ga je agencija za energijo po dveh zamikih uvedla oktobra. Glavno spoznanje te študije je, da v agenciji za energijo žal niso imeli sreče pri oblikovanju novega sistema. Novi sistem obračuna omrežnin so začeli snovati med letoma 2019 in 2023, in ko so že imeli zbrane vse podatke in pripravljene študije uglednih tujih univerz, je v Sloveniji prišlo do prave eksplozije sončnih elektrarn. Na začetku leta 2023 smo imeli približno 700 MW inštalirane moči sončnih elektrarn, leto kasneje že 1100 MW, danes, novembra 2024, pa kar 1400 MW. V Elesu priznavajo, da agencija teh podatkov in predvsem učinkov novih sončnih elektrarn na elektrosistem ni mogla upoštevati. Zato so naredili nekaj napak.

Redkokdaj smo lahko predsednika vlade Roberta Goloba videli tako razjarjenega kot konec minulega leta, ko je v imenu vlade napadel sicer neodvisno agencijo za energijo.

V agenciji so na primer najdražje omrežninske tarife, to je tako imenovani blok 1, določili med 7. in 14. uro, a dejanske obremenitve elektroomrežja so po novem drugačne kot nekoč, celo obrnjene so na glavo: v preteklosti je bilo električno omrežje najbolj obremenjeno čez dan, v času delovnika. Po novem pa je zaradi proizvodnje sončnih elektrarn med 11. uro in zgodnjim popoldnevom omrežje manj obremenjeno, včasih celo najmanj. Poleti naj bi bilo takrat slovensko elektroomrežje kdaj pa kdaj manj obremenjeno kot ponoči. A v agenciji so očitno preveč sledili starim časom, za čez dan so določili najdražje omrežninske tarife, najcenejše pa zvečer. V Elesu, kjer so študijo pripravili na podlagi obremenitev električnega omrežja v lanskem letu, zato sedaj predlagajo nekatere prilagoditve.

Na primer, namesto petih časovnih blokov predlagajo uvedbo treh, in sicer tako, da bi najdražji blok pokrival jutranjo in večerno konico, to je od 7. do 10. ure zjutraj in od 17. do 22. ure zvečer, blok 2 čas največjega sončnega obsevanja med 11. in 16. uro, blok 3 pa nočni čas med 23. uro in 6. zjutraj. V Elesu poleg tega predlagajo tudi ukinitev visoke in nizke sezone, saj da uporabniki nimajo tehnologij za učinkovito premeščanje porabe med sezonami – gospodinjstva odvečne elektrike poleti (še) ne morejo shranjevati v obliki vodika, ki bi ga lahko porabili pozimi. Ostalo bi le razlikovanje med delavniki in dela prostimi dnevi. In končno v Elesu predlagajo še nov način obračuna dogovorjene moči.

Tukaj je potrebno kratko pojasnilo. Omrežninske tarife oziroma časovni bloki ne pomenijo višje in nižje cene električne energije, ampak pomenijo ceno zakupa električne moči. Ali če poenostavimo: v današnjem sistemu si vsak uporabnik sam določi največjo moč v posameznem bloku, ki jo potrebuje. Nekdo potrebuje 3,5 kW moči, ker namerava imeti vklopljen le en pralni stroj, drug si jo določi višje, na recimo 5 kW, saj načrtuje, da bo imel hkrati vključene tri velike porabnike, pralni stroj, toplotno črpalko in na primer sušilec. Glede na to bo prvi uporabnik mesečno plačeval nižje fiksne stroške omrežnine kot drugi. Ker so si lastniki sončnih elektrarn navadno omislili še toplotne črpalke, morajo zaradi tega po novem dejansko plačevati na mesec par evrov več kot pred reformo – omrežnina se obračunava na odjem in ne na oddajo energije.

V trenutnem sistemu si lahko uporabniki te moči določamo sami ali pa so nam jih na podlagi naše pretekle porabe določila elektrodistribucijska podjetja, in če jih presežemo, bomo po prehodnem obdobju plačali kazni. V Elesu sedaj predlagajo drugačen sistem: to je obračun dogovorjene moči na podlagi dejanske realizacije moči, kar pomeni, da se potrošnikom ni treba ukvarjati z določanjem moči. »Prednosti takega obračuna vidimo predvsem v dejstvu, da uporabnik v vsakem mesecu nosi stroške glede na dejansko maksimalno prevzeto moč, pri tem pa odpade dokaj zapleten proces spremembe dogovorjene moči in penalizacije, še vedno se v povprečju ohrani motivacija uporabnikov, da v obdobju visokih obremenitev omrežja porabijo manj energije in s tem v povprečju moči (podobno velja za obračun energije glede na visoko in nižjo tarifo),« piše v študiji.

A ne glede na to v Elesu na splošno podpirajo nov sistem obračuna, ki je usmerjen v višje fiksne stroške, torej višje cene omrežnine in nižje cene pri porabi elektrike. In tudi če bi obveljal nov, Elesov modificiran sistem, to v evrih za posameznega potrošnika ne bi imelo drastičnega učinka. Direktor Elesa Aleksander Mervar ima na primer dve sončni elektrarni, kot nam je dejal, eno na vikendu in eno na hiši. Uporablja električni avto in ima toplotno črpalko. Zase je izračunal, da se mu bo investicija v sončno elektrarno v skladu z novim sistemom obračunavanja omrežnin povrnila ne v sedmih letih, ampak v približno devetih letih, pri čemer je njena življenjska doba 25 let, zato ga to ne skrbi. »Nove tarife, ki so nujne za pravičnejšo razdelitev bremen, ne bodo tako velik udarec za ekonomiko vseh, ki so šli v samooskrbo,« nam je dejal.

Direktorica agencije Duška Godina nam je konec prejšnjega leta priznala, da je bilo v zadnjih dveh letih v sistem vključenih veliko več sončnih elektrarn kot pred tem, a v agenciji vztrajajo, da to ni pomembno vplivalo na metodologijo. »Ne trdim, da v prihodnje metodologije ne bo treba nadgrajevati, a to bomo storili na podlagi meritev, na podlagi stanja v omrežju in ne na podlagi populističnih, pavšalnih trditev politike ali interesnih skupin, katerih namen je znižanje stroškov posameznih skupin odjemalcev. Sicer pa je trditev predsednika vlade in nekaterih dobaviteljev, da je treba tarife za uporabo omrežja prilagoditi presežkom obnovljivih virov v sistemu, neposrečena. Zakaj se s tem ne ukvarjajo dobavitelji z dinamičnimi cenami energije? Čeprav se že dlje govori o negativnih cenah v teh obdobjih, imamo energijo še vedno obračunano po višji in nižji tarifi. In višja cena za energijo je čez dan. Tu nekaj ni logično,« nam je dejala. V agenciji zato tudi še naprej vztrajajo, da kljub pozivu premiera metodologije ne bodo spreminjali, jo pa nameravajo posodabljati. Vzpostavitev starega stanja, kar zahteva vlada, bi namreč pomenilo, da bi se večina teže obračunavanja spet prenesla na pretok elektrike. »Samo v treh državah v Evropi obračunavajo omrežnino izključno na podlagi pretoka, to so Albanija, Kosovo in Moldavija,« je ta teden vladne pozive k razveljavitvi reforme komentiral član sveta agencije Janez Kopač