Borut Mekina

 |  Mladina 2  |  Svet

Politične zmage skrajnežev so videti kot naključni ekscesi, a smer je jasna

Koliko prijaznih let nas še čaka?

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen in šef svobodnjakov Herbert Kickl

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen in šef svobodnjakov Herbert Kickl
© Profimedia

Leta 2000 se je v Avstriji zgodil škandal. Ker sta ljudska stranka (ÖVP) in skrajno desna FPÖ, ki jo je vodil Jörg Haider, oblikovali koalicijo, so dunajske ulice za več dni preplavili protestniki. Kar 250 tisoč ljudi, študentov, sindikalistov, predstavnikov nevladnih organizacij, je demonstriralo z geslom »Nikoli več«. Ogorčeni niso bili le Dunajčani, ampak vsa EU. Tedanje članice EU so zamrznile dvostranske diplomatske odnose z Dunajem, avstrijski politiki pa so bili izključeni z neformalnih srečanj.

Škandal, ogorčenje in mednarodni pritisk so bili tolikšni, da je FPÖ razpadla. Jörg Haider je želel po tistem voditi zmernejšo politiko, a je naletel na upor v stranki, zaradi česar so svobodnjaki razpadli na dve struji: na zmernejšo BZÖ ali

Zavezništvo za prihodnost Avstrije, ki ga je prevzel Haider, in na skrajno krilo, ki ga je prevzel Heinz-Christian Strache pod starim imenom FPÖ. Toda zmerna BZÖ tudi zaradi Haiderjeve smrti ni ostala na političnem prizorišču, po letu 2013 je izpadla iz avstrijskega parlamenta, še bolj skrajni FPÖ pa je leta 2017 uspelo ponovno vstopiti v vladno koalicijo pod vodstvom Sebastiana Kurza. Vmes je FPÖ doletela afera Ibiza, ker se je Strache z domnevno rusko oligarhinjo dogovarjal o financiranju stranke in podrejanju avstrijskih medijev, ampak na daljši rok to FPÖ ni škodilo.

Današnja FPÖ je skrajnejša druščina politikov, kot je bila nekoč. V njej so zbrani ekstremneži a la carte, ljudje, ki jih še Haider ni maral. Haider je nekoč trdil, da »Avstrija ni socialna zibelka za tujce«, danes njegovi nasledniki pravijo: »Migranti so kot žuželke, ki preplavljajo naše meje,« EU pa »je projekt globalistov, ki uničujejo nacionalno identiteto«.

To deluje. FPÖ je danes najmočnejša stranka v Avstriji, na lanskih volitvah je dobila 29 odstotkov glasov, po zadnjih javnomnenjskih anketah pa jo podpira že 35 odstotkov Avstrijcev. Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je ta teden po neuspešnih koalicijskih pogajanjih med socialisti in ljudsko stranko odločil mandat za sestavo vlade zaupati FPÖ.

Avstrija je bila s Haiderjem med razvitimi državami prva, v kateri so se na političnem prizorišču uveljavili skrajno desni populisti, opisani 25 let trajajoči zgodovinski lok pa kaže srhljivo sliko. Posamezne eskapade skrajnih desničarjev so videti kot motnje, pogled od daleč pa razkrije težnjo po uveljavljanju skrajno desnih politik. Razlog, zaradi katerega se položaj skrajne desnice krepi, niso migranti ali pred njimi Slovenci ali Turki. Koalicijska pogajanja med socialisti, ljudsko stranko in stranko NEOS so propadla ob vprašanju, od kod naj država dobi dodatni denar za sanacijo finančne luknje, ki je nastala po epidemiji. Socialisti so zahtevali, naj denar prispevajo premožnejši z zvišanjem davka na premoženje in dedovanje, ljudska stranka pa je s stranko NEOS želela breme prevaliti na srednji sloj, z zniževanjem plač v javnem sektorju, zviševanjem DDV in podobno.

To se bo zdaj zgodilo z novo avstrijsko vlado. Rešitev, ki so jo v Avstriji našli, je klasična: bogati bodo preživeli brez prask, preostalim pa bodo vladajoči vrgli kost v obliki migrantske grožnje. To je recept, ki deluje že 25 let in zaradi katerega avstrijska elita živi v davčnih oazah.

Kako dolgo bo sejanje sovraštva in iskanje dežurnih krivcev še delovalo? In kaj bo prišlo po tem?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.