Kulturni terorist

Življenje in delo gledališkega ustvarjalca Dušana Jovanovića, ki je pomembno zaznamoval 20. stoletje

V prvem preddverju Cankarjevega doma bodo danes ob 20. uri odprli razstavo Dušan Jovanović - kulturni terorist, ki bo predstavila življenje in delo gledališkega ustvarjalca, ki je pomembno zaznamoval 20. stoletje. Razstavo sta pripravila Slovenski gledališki inštitut in Cankarjev dom.

Pregledna razstava, ki si jo bo mogoče ogledati do 7. marca, bo predstavila Jovanovićevo večplastno delovanje. Posvetila se bo njegovemu režiserskemu opusu ter opozorila na fenomen njegove drame Osvoboditev Skopja. Predstava z zgodbo, postavljeno v Severno Makedonijo v čas bolgarsko-nemške okupacije v drugi svetovni vojni, je v 70. letih minulega stoletja v jugoslovanskem gledališkem prostoru pustila močan pečat. Po drami sta Danilo Šerbedžija in Rade Šerbedžija posnela tudi film.

Postavitev bo obiskovalce popeljala tudi v 80. leta minulega stoletja in vzpon Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), spomnila še na druge Jovanovićeve drame in njegovo publicistično delovanje ter skozi pričevanja študentov prikazala njegov vpliv na mlajše generacije. "Razstava bo skušala ujeti Jovanovićev duh, zaznamovan z inovativnostjo, provokativnostjo in strastjo," napovedujejo organizatorji.

Jovanović se je rodil leta 1939, tik pred drugo svetovno vojno, v družino z grškimi, nemškimi, hrvaškimi in srbskimi koreninami. Zgodnje otroštvo je preživel v Skopju in Beogradu ter se pozneje z očetom preselil v Slovenijo, kjer je živel in ustvarjal vse do svoje smrti leta 2020.

Najprej je deloval v Študentskem aktualnem gledališču, nato v Eksperimentalnem gledališču Glej in Gledališču Pupilije Ferkeverk. Največji pečat je pustil v SMG, sicer pa je deloval tako v Sloveniji kot v vsej nekdanji Jugoslaviji. Vzporedno z režiserskim delom je pisal tudi drame. Uveljavil je eksperimentalno gledališko pisavo. Konec 70. let minulega stoletja je postavil temelje politični dramatiki. Odpiral je tabu teme in z njimi polnil gledališke dvorane od Avstralije do ZDA, piše v razstavnem besedilu.

Kritik Josip Vidmar ga je uvrstil med skupino kulturnih teroristov. Bil je vsestranski intelektualec ter je svoje gledališko delovanje dopolnjeval z eseji o družbeni stvarnosti, pozneje tudi s pesmimi in prozo. Navdihoval je naslednje generacije gledališčnikov kot profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.

Razstava, ki so jo postavili avtorji Matic Kocijančič, Gašper Troha in Primož Jesenko ter soavtorji Tea Rogelj, Ana Perne, Katarina Kocijančič in Sandra Jenko, je del širšega projekta, posvečenega Jovanoviću. Ob razstavi bo predstavljena prva obsežna monografija o Jovanoviću, ki je izšla pri Slovenskem gledališkem inštitutu, obeta pa se še vrsta spremljevalnih dogodkov. 

V sredo, 29. januarja, bo potekal znanstveni simpozij ob izidu omenjene monografije, na katerem bodo nastopili avtorji prispevkov Darja Dominkuš, Sebastijan Horvat, Hrvoje Ivanković, Aleksandra Jovičević, Milan Mađarev, Aldo Milohnić, Saša Pavček, Janez Pipan, Draga Potočnjak, Alja Predan, Tomaž Toporišič, Gašper Troha in Dragan Živadinov.

Med 8. in 10. februarjem pa se bodo zvrstile projekcije treh filmov, ki so povezani z Jovanovičevim delom: Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba v režiji Rajka Grlića in Matjaža Ivanišina (2017), Delanje Leara o uprizoritvi Kralja Leara iz leta 1993 v režiji Damjana Kozoleta ter Osvoboditev Skopja.