Dvoživke v novinarstvu

Vlada se je resno lotila ene največjih anomalij v slovenskem zdravstvu – problema »dvoživk«, zdravnikov, zaposlenih v državnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ki hkrati služijo dodaten denar s honorarnim delom pri zasebnikih, pri tem pa avtomatično nastaja konflikt med osebnimi, podjetniškimi in javnimi interesi vseh vpletenih. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi to prakso omejila, bo po obravnavi v vladi zdaj romala v parlamentarno proceduro.

A prvi veliki korak je bil že to, da si je vlada sploh upala načeti to debato – sedanje stanje številnim ugaja, zato so tudi pripravljeni ostro nastopiti proti poskusom regulacije, spet druge pa frustrira – in s tem odpreti pandorino skrinjico. Dvoživk namreč ne najdemo samo v zdravstvu, naravnost mrgoli jih v visokem šolstvu (nekateri univerzitetni profesorji v popoldanskem času pišejo strokovna mnenja za podjetja ali različne interesne skupine) in ne nazadnje tudi v novinarstvu.

Na to je nedavno opozoril primer voditeljice Odmevov na TV Slovenija in zgodovinarke dr. Rosvite Pesek. Tej so pisali iz Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (gre za veteransko organizacijo, ki je zrasla na zelniku SDS) in jo povabili, da bi vodila omizje ob 35. obletnici ustanovitve Demosa, na katerem bi nastopili nekateri člani prve demokratično izvoljene vlade – Janez Janša, Lojze Peterle, Dimitrij Rupel, Igor Bavčar in Janez Podobnik. Novinarka je vabilo sprejela, vendar za vodenje omizja kasneje ni dobila soglasja Polone Fijavž, odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija.

»Ko sem seznanila odgovorno urednico, da bom vodila omizje, sem prejela odgovor, da tega ne smem storiti, saj da skladno s smernicami RTV Slovenija vodenje pogovora, na katerem so soudeleženi potencialni sogovorniki v oddaji Odmevi, ne bi bilo primerno,« razlaga Rosvita Pesek. Z razlago ni bila zadovoljna, zato namerava o zadevi pridobiti pravno mnenje. »Če je tako, potem sta zame Slovenija in ves svet praktično zaprta. Potem smo zaposleni dali glavo, svoje sive celice na voljo izključno RTV Slovenija.« Za vodenje omizja naj ne bi prejela honorarja.

V programskih standardih RTV Slovenija je zapisano, da se morajo programski ustvarjalci izogibati vsem oblikam nasprotja interesov (to zapoveduje navsezadnje tudi novinarski kodeks), zanje velja prepoved sodelovanja v plačani promociji in oglaševanju ter vsebinsko ali poslovno sodelovanje z organizacijami, ki so predmet njihovega poročanja. Zavezani so k javnemu delovanju, ravnanju in nastopanju, ki ne škoduje ugledu javnega medija, sodelavcev, programov in lastni verodostojnosti. Prejšnja uprava je posebno pozornost namenila neurejenemu vprašanju dejavnosti zaposlenih zunaj službe, ki bi lahko pomenile konflikt interesov ali dajale vtis pristranskosti. Lani maja so tako vsi uredniki prejeli elektronsko sporočilo, naj zaposlene seznanijo z že veljavnimi smernicami, ki urejajo to področje, med drugim s tem, da so v takšnih zadevah dolžni pridobiti predhodno soglasje.

Izogibanje nasprotju interesov je zapovedano tudi na univerzi in v zdravstvu. In tam že velja, da morajo zaposleni za delo zunaj službe pridobiti soglasje.

»Skladno s programskimi standardi in navodili uprave Rosviti Pesek zaradi konflikta interesov in upoštevanja videza nepristranskosti – tako kot številnim drugim novinarjem in voditeljem – nisem mogla odobriti vodenja omizja,« pojasni Polona Fijavž. »V resnici mi je žal, da moram o takšnih stvareh sploh odločati, da te presoje nimajo novinarji in voditelji sami. Lahko razumem, zakaj je tako, saj to področje dolgo ni bilo urejeno. Ampak gre pravzaprav za stvar osnovne higiene.«

Polona Fijavž je bila več let dopisnica iz Berlina. V Nemčiji, pravi, nikoli ni videla televizijskega voditelja ali katerega od glavnih novinarjev javnega medija, da bi povezoval takšen dogodek. Smernice nemških javnih radiotelevizij ARD in ZDF zaposlenim zapovedujejo, naj se strogo izogibajo situacijam, ki bi vodile v nasprotje interesov ali načele njihov videz nepristranskosti. Vsako sodelovanje, ki bi lahko vplivalo na ugled ali neodvisnost novinarja, denimo vodenje dogodkov, ki so politično ali komercialno motivirani, je prepovedano ali zahteva predhodno odobritev.

A vrnimo se v Slovenijo. Izogibanje nasprotju interesov je tako kot v novinarstvu zapovedano tudi na univerzi in v zdravstvu. In tam že velja, da morajo zaposleni za delo zunaj službe pridobiti soglasje. Problem je v tem, da je popoldansko »fušanje« v javnem sektorju postalo skorajda nacionalni šport, ki ga poleg novinarjev, profesorjev in zdravnikov pogosto radi igrajo tudi njihovi nadrejeni.