»Vsako delo šteje«

Za delavce v kulturnem sektorju – ta je v primerjavi z drugimi izrazito prekaren, velika večina delavcev pa prejema podpovprečne dohodke – bi leto 2025 lahko postalo tista ključna prelomnica, ko se bo njihov ekonomski položaj vendarle začel izboljševati. Še zlasti to velja za najranljivejše in pravno najmanj zaščitene delavce, torej tiste, ki imajo status samozaposlenih v kulturi (teh je okoli 3200 ali četrtina samostojnih delavcev v kulturi) in jih je dosedanji sistem – zanj je že desetletja jasno, da je sporen – silil v delo, katerega namen je bilo predvsem izpolnjevanje neživljenjskih predpisov.

Številni (zlasti mladi, vendar ne le oni) so tako le zato, da so izpolnjevali merila in pri tem upali še na pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, privolili v mizerna plačila ali celo v delo brez plačila, »za reference«. Takšne zlorabe naj bi v prihodnje skušali preprečiti in kulturnim delavcem omogočiti bolj pošteno plačilo ter dostojnejše življenje. Za začetek – po desetletju zatišja – s spremembo uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden.

Seveda je med kritiki vlade nemudoma završalo, da je uredba nezaslišana, ker bomo davkoplačevalci kulturnikom oziroma »umetniški eliti, ki očitno s svojim hobijem ni sposobna preživeti na trgu«, kot je zapisala Nova24, zdaj plačevali še »nevidno delo«. A gre le za to, da bodo po novem za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi – in pravice do plačila prispevkov iz državnega proračuna – poleg kakovosti dela in referenc (kar po novem niso zgolj objave v medijih) šteli tudi izobraževanje, mentoriranje, skrb za mednarodno opaženost njihovega dela, gostovanja, nagrade (tudi kolektivne in mednarodne) in nominacije za nagrade. Šteli bodo torej tudi delo, ki ga kulturniki že opravljajo, in dosežki, ki jih že imajo, a so jih dosedanji predpisi po krivem povsem spregledali.

Sistem se tako vendarle prilagaja realnosti. Tudi s tem, da nekatere poklice samozaposlenih v kulturi posodablja, druge pa naposled priznava (predvsem pri filmu, uradno sta priznana tudi poklica didžeja in vidžeja).

Vse te morda res tehnične novosti so izjemnega pomena v boju proti prekarnosti v kulturni panogi. Enako velja za obsežne spremembe krovnega zakona v kulturi (ZUJIK), ki med drugim uvajajo podlago za čisto prvo, zgodovinsko kolektivno ureditev izhodiščnih urnih postavk dela samozaposlenih v kulturi (in s tem izenačitev njihovega plačila za enako delo z zaposlenimi v javnih zavodih). V sredo jim je parlamentarni odbor za kulturo namenil zeleno luč in zdaj jih čaka le še obravnava s strani poslancev. Medtem pa pospešeno teče dialog med ministrstvom in sindikati o višini minimalne urne postavke – in tudi ta dogovor se ne zdi več daleč.