Zlagane solze

Simptom zgrešene kmetijske usmeritve in neprimernih prehranjevalnih navad

Pred dnevi je javna RTV v oddaji Tarča predvajala na skrivaj narejene posnetke baterijske reje kokoši nesnic, na katerih oskubene in oguljene kokoši, nagnetene druga ob drugi v kovinskih kletkah, na kadavrih poginulih kokoši nesejo jajca, v enem izmed kotov pa je ležal tudi kadaver glodavca. Razburjenje je bilo kar precejšnje. Kako se to ne spodobi, kako je to pod vsako kritiko, kako je to v nasprotju s predpisi, kako je nehumano do živali, kako pomeni tudi tveganje za varno hrano in zdravje ljudi, kako bodo pristojni nemudoma ukrepali, da se ekscesno stanje uredi … Tako so v studiu razočarano ugotavljali in zagotavljali predstavniki pristojnih in s tem odgovornih institucij in organizacij. A pri tem niso bili iskreni.

Vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti in nekdanji predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Ožbalt Podpečan je dejal, da praksa, »ki smo jo danes videli, absolutno ni primerna, ni dopustna, da ne rečem, da je kar škandalozna. Najbolj me je pretreslo valjenje jajca na starem kadavru, to je nekaj, česar še nisem videl v svoji karieri.« Direktor inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Fabian Kos, po poklicu sicer veterinar, je dodal, da se na posnetku »vidi vrsta kršitev zakonodaje, tudi s področja varne hrane. Gre za zelo velika neskladja z veljavnimi pravili. Nemudoma bomo šli v nadzor.« Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in nekdanji kmetijski minister Jože Podgoršek je bil odločen, da imajo v zbornici »ničelno toleranco do takšnega ravnanja, to niso standardi, ki bi si jih želeli v slovenskem prostoru. Prepričan sem, da marsikdo dela drugače in da tega ni mogoče posplošiti na celoten slovenski prostor.«

V resnici so vsi trije pri svojem delu gotovo že videli takšno in še hujše ravnanje z rejnimi živalmi. Če niso, so pač gledali stran. Jasno je, da gre predvsem pri množični in intenzivni živinoreji za izredno slabe razmere za bivanje in nujno tudi za mučenje živali, ki nazadnje tako ali drugače končajo v klavnici. To je sestavni del proizvodnje mesa, mlečnih izdelkov in drugih živalskih proizvodov, še posebej, kadar gre za »industrijske« obrate. Vse drugo je zavajanje ljudi, kupcev, potrošnikov. Enako, kot se dogaja z različnimi shemami in certifikati. Žal gre zgolj za še eno gospodarsko panogo. V Tarči je širša javnost recimo izvedela, da geografska označba »Jajca izpod kamniških planin« v odnosu do kokoši nikakor ne pomeni nič nadstandardnega. Pomeni zgolj to, da industrijski obrat z v kletke zaprtimi kokošmi stoji na Kamniškem. In da državna oznaka »Izbrana kakovost« navkljub velikim besedam nikakor in v nobenem primeru ne pomeni, da gre za meso boljše kakovosti, to je potrdila kar ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić.

Edino, kar bi dejansko zmanjšalo trpljenje živali in povečalo kakovost izdelkov ter hkrati blagodejno vplivalo neposredno na zdravje ljudi in tudi na okolje, je zmanjšana poraba mesa in povezanih izdelkov. Vse drugo so manipulacije, zavajanje in tudi neposredne laži, namenjene podaljševanju trajanja sedanje usmeritve kmetijstva in predelovalne panoge, neposredno in posredno skoraj izključno usmerjenih v pridelavo čim večje količine mesa s čim manj stroški.