»To ni naša vojna, to je njihova vojna«

Novopečeni ameriški predsednik Donald Trump je hladnokrvno izjavil, da ni prepričan, da bo dogovor o prekinitvi ognja v Gazi zdržal

Novopečeni ameriški predsednik Donald Trump, ki mu je ob inavguraciji šov s svojim klobukom skorajda ukradla žena Melania, je hladnokrvno izjavil, da ni prepričan, da bo dogovor o prekinitvi ognja v Gazi zdržal. Pred njo se je sicer hvalil, da ga je s svojo diplomacijo zagotovil.

Na vprašanje novinarke ob vrnitvi v Belo hišo, če bosta obe strani spoštovali premirje in se držali dogovora, je Trump mirno pojasnil, da v to ni prepričan in nato hladno pribil: »To ni naša vojna, to je njihova vojna.« Vemo, da so ZDA podpirale Izrael, zato je njegovo distanciranje moralno sprevrženo.

Toda če kje, lahko njegov instrumentalni značaj in surovo politično metodo iz njegovih odgovorov izluščimo v prvi asociaciji na Gazo. Ne da bi bil posebej povprašan, je trenutno stanje po strahotnem genocidu komentiral tako rekoč kot nepremičninski investitor: »Ogledal sem si slike Gaze. Tam je ogromno ruševin. Morali bi jo ponovno zgraditi na drugačen način,« je začel asociirati.

»Ali načrtujete, da bi pomagali ponovno zgraditi Gazo?«, je bila potem radovedna novinarka. »Mogoče,« je nedoločeno odgovoril med podpisovanjem listin, kjer ga je zmotila.

Nepremičninski biznis

Do tega trenutka v nenačrtovanem pogovoru je bil zadržan, toda v naslednjem se je rahlo razživel. Sledil je nekakšen investicijski poduk novinarki: »Veste, Gaza je zanimiva, gre za fenomenalno lokacijo ob morju. Z najboljšim vremenom. Veste, vse je tam dobro in zelo zanimivo. Iz nje bi lahko naredili nekaj čudovitih stvari.«

O politični prihodnosti kot nekdo, ki je ves čas neomajno podpiral Izrael, ni zmogel drugega kot enako hladen komentar, da je »tam večina ljudi mrtvih«. Zato, ker so Palestino vodili zlobno in slabo, je še dodal. Nekateri sicer ugibajo, ali tovrstno izražanje dvomov že pomeni spremembo v tonu njegovega predhodnika, ki si je več mesecev prizadeval za sklenitev dogovora. Sploh zato, ker je Trump v svojem inavguracijskem nastopu izpostavil tudi premirje in se ob tem skorajda opisal kot pokončen mirovnik.

Trumpove nenavadne pripombe spominjajo na poprejšnje pripombe njegovega zeta Jareda Kushnerja. Ta je že opisal obalne nepremičnine v Gazi kot »zelo dragocene«, hkrati pa je tudi predlagal, da bi moral Izrael iz Gaze umakniti palestinske civiliste, medtem ko bi »čistili« Gazo. Kaj nam takšna čudna reakcija pove o psihologiji novega ameriškega predsednika?

Misel na mondena letovišča

Stališče nekoga, ki ob trpljenju ljudi, vseh ubitih, ranjenih in pregnanih, travmah in katastrofi neslutenih dimenzij vidi zgolj potencial za gradnjo mondenih letovišč ob morju na bojda imenitni lokaciji, kjer se je zgodil genocid, kaže na grozljivo pomanjkanje ali morda že ultimativno odsotnost sočutja in empatije.

To je pogled nekoga, ki bi Gazo kupil kot Grenlandijo, ker vidi v dogajanju zgolj ekonomsko in infrastrukturno korist: dolgo obalo, peščene plaže, čudovito vreme. Ne zanima ga vrednost človeškega življenja in uničena skupnost, ne razmišlja o podpori prizadetim in rešitvah, ki bi odpravile trpljenje ljudi, temveč le o svojih materialnih koristih. Moralna in politična brezbrižnost sta tem večja, ker ne samo, da ne kaže odgovornosti in obžalovanja, ampak je celo posredno soodgovoren, da je Izrael izpeljal genocid.

Tolikšna instrumentalizirana domišljija o »koristih« ob tragičnem genocidu ne govori zgolj o brezčutnosti, ampak o popolni izgubi občutka za moralno odgovornost in človečnost. Saj ne, da smo od Trumpa kaj od tega pričakovali, a nam to še ne daje pravice, da bi morali biti indiferentni ob njegovi indiferenci. V njegovem narcisizmu in egocentrizmu se raztopi sleherna sled čustvovanja, empatije in občutka za sočloveka. Suha replika, da je »tam večina ljudi mrtvih«, priča o strahoviti moralni brezbrižnosti nekoga, ki razmišlja, kakšen strošek je odstranitev trupel, da bo lahko na istem prostoru zgradil luksuzne hotele.

Makiavelizem je tukaj postavljen v vlogo popolnega pomanjkanja čustvene inteligence, nespoštovanja slehernih etičnih standardov in ekstremnega utilitarizma, ki ga poganjajo tako rekoč otroške fantazije o tem, kaj bi imel in česa ne – sicer se bo v trgovini vrgel na tla. Pomislimo zgolj na Trumpove nenehne pritiske na Dansko, da mu »proda« Grenlandijo – in to v času, ko sploh še ni začel svojega mandata. Pomislimo na vzhičene dvige rok evforičnega Elona Muska, ki ob Trumpovem ustoličenju kažejo malodane na osebni delirij, v katerem ta ni več zmožen kontrolirati svojih kognitivnih in čustvenih stanj.

Imeniten nov ciklus laži

Sicer pa v ZDA novinarji preštevajo laži svojih politikov. Pri nas se zatakne že pri prvi in poimenovanju laganja. Donaldu Trumpu pa so v prvih urah prvega dne njegovega mandata našteli že 20 laži – med drugimi tudi sloviti CNN.

Postavili so ga na laž glede praznih zaporov: trdil je, da se po svetu praznijo, skupaj s psihiatričnimi klinikami, ljudje pa od tam nato pridejo v ZDA. CNN poroča, da se je število zapornikov po svetu od leta 2021 do leta 2024 povečalo na slabih 11 milijonov. O Kitajski je povedal, da ZDA niso plačevale carine niti 10 centov, dejansko pa veljajo carine za kitajske izdelke že od leta 1789. Med drugim je Španijo uvrstil v tako imenovano skupino BRICS, a je v tej skupini sploh ni.

V prvem mandatu, o čemer podrobno pišem, so ameriški novinarji pribeležili 30.573 njegovih laži. Bodimo ironični: če želi zadovoljiti svoje volivce in tudi vse navdušence iz Slovenije, jih mora po koncu svojega drugega najmanj toliko, torej vsaj 61.146, saj je težko verjeti, da bi ti v odnosu do njega znižali svoja pričakovanja. Račun pokaže, da se bo moral vsak dan truditi najmanj toliko, ker jih v povprečju potrebuje okoli 21 na dan do konca novega mandata.

Zato začetka nove epohe laži ne smemo hvaliti kot vrhunskega, ampak zgolj kot povprečnega. Časa za izboljšave in vse, ki bi rad spisali svojo »hvalnico norosti« na Trumpov račun, je še veliko.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**