Spet »denar za glampinge«?

Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik SD Matjaž Han, je tik pred novim letom objavilo javni razpis, na katerem ponuja 12,5 milijona evrov za gradnjo nastanitev za turiste, od hotelov do glampingov višje in visoke kakovosti, ter 2,7 milijona evrov za obnovo tovrstnih objektov. Gre za ponovitev razpisa; leta 2023 je ministrstvo za isti namen že razdelilo 58 milijonov evrov, vendar pa se četrtina takrat izbranih projektov ni realizirala in je več kot 15 milijonov evrov ostalo neporabljenih. Med drugimi sta od pogodbe odstopila ljubljanski hotel Slon in kar sedem od dvanajstih podjetij, ki so želela postaviti glampinge. Ob novem razpisu se odpira več vprašanj; zlasti, ali je smiselno vlagati toliko javnega denarja v nastanitve za turiste, in če že, ali res potrebujemo nove hotele, nove penzione in nove glampinge, namesto da bi vlagali v obnovo obstoječih hotelov in zmogljivosti, ki so v slabem stanju.

Razpisani denar za turistične nastanitve je iz »razvpitega« mehanizma EU za okrevanje in odpornost. Torej iz denarja EU za pokoronsko obnovo, katerega porabo je zakoličila Janševa vlada s posebnim akcijskim načrtom in katerega spremembe »ne smejo bistveno odstopati od prvotno potrjene verzije«. Odobreni denar se danes torej na žalost ne da prestaviti v bolj potrebne in nujne projekte. Bruselj je izvirni slovenski načrt za okrevanje potrdil že julija 2021, prijel se ga je sloves nekakšnega nestrateškega seznama projektov iz predalov ministrstev, o prioritetah piscev načrta pa veliko pove podatek, da so za razvoj nastanitev v turizmu zagotovili 69 milijonov evrov nepovratnih sredstev, za javna najemna stanovanja pa 60 milijonov evrov posojil, ki jih bo treba vrniti.

Za denar za turizem se je močno zavzemal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, pred vstopom v politiko prvi mož Term Olimia.

Janševa ekipa je iz pokoronskega denarja EU zagotovila 69 milijonov evrov nepovratnih sredstev za razvoj turističnih nastanitev, za gradnjo stanovanj pa 60 milijonov posojil.

Septembra 2022, tri mesece po nastopu Golobove vlade in ministra Hana, je bil tako objavljen prvi razpis za sofinanciranje vlaganj v turistične nastanitve; od 69 milijonov evrov naj bi šla glavnina, 48,5 milijona, za prenove in 20,5 milijona za novogradnje. A razpis je bil nato večkrat spremenjen. Zaradi uskladitve načrta za okrevanje z realno gospodarsko rastjo v letih 2020/21 (načrti so bili narejeni na podlagi potencialne rasti) je evropska komisija Sloveniji zmanjšala nepovratna sredstva z 1,78 na 1,49 milijarde evrov, v sklopu tega se je zmanjšal tudi denar za turistične nastanitve z 69 na 58 milijonov evrov. Ker so podjetja večinoma prosila za sofinanciranje turističnih novogradenj in ne obnov, so na Hanovem ministrstvu »prilagodili« razdelitev: od 58 milijonov evrov subvencij so na koncu kar 40 milijonov evrov namenili za 33 turističnih novogradenj, preostalih 18 milijonov evrov sofinanciranj pa so razdelili za 25 obnov. Najvišja subvencija je znašala 1,8 milijona evrov. Septembra 2023 je direktorica direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu Dubravka Kalin razglasila, da bodo največjo podporo dobili hoteli: »Dvajset hotelov bo dobilo 23,5 milijona evrov, 17 penzionov 13,7 milijona evrov, dvanajst glampingov 12,5 milijona evrov, šest gostišč 5,8 milijona evrov in tri turistične kmetije 1,6 milijona evrov.«

A danes je slika drugačna, saj je od naštetega ostalo nerazdeljenih kar dobrih 15 milijonov evrov subvencij, od tega 12,5 milijona evrov za novogradnje. Daleč največji »osip« je bil pri glampingih; od skupno 12 podjetij, prijaviteljev glampinških projektov, ki so na razpisu skupaj dobila 12,5 milijona evrov sofinanciranj, jih denarja ni počrpalo kar sedem; »izgubili« so 7,9 milijona evrov nepovratnega denarja. Eden takih je Željko Krevs, lastnik podjetja Prost Prostor iz Spodnje Vižinge v Radljah ob Dravi, ki se ukvarja s svetlobnimi tablami in oglasnim označevanjem in ki mu je ministrstvo na razpisu leta 2023 za štirimilijonski projekt Ribniška koča Hut&Village dodelilo skoraj 1,8 milijona evrov. »Gre za lokacijo med Kopami in Roglo, za vrh, Ribnico na Pohorju, zemljo imamo. Zgradili bi naselje lesenih hišk, ki pa so dovolj kakovostno izdelane, da prenesejo tudi zimske razmere. Šlo bi torej za celoletno ponudbo.« Pri realizaciji se je zapletlo zaradi »zahtevnosti dokumentacije in zavlačevanj institucij«, pravi Krevs; zdaj preverjajo, ali se bodo lahko prijavili na ponovljeni razpis ministrstva. Že aprila lani se je oglasil tudi lastnik produkcijske hiše Super 16, Leon Krpič, ki je na razpisu dobil 1,5 milijona evrov za gradnjo Glampinga Suhi Vrh, a se je sofinanciranju odrekel. Razlog naj bil odziv medijev in javnosti. »Posmehovali so se temu, da sem filmar, da smo podjetje z nič izkušnjami iz turizma, da smo prek prekmurskih točk dobili sredstva, da smo kot podjetje s premalo dobička za tako velik projekt,« je povedal za portal Sobotainfo in dodal, da bo projekt nadaljeval drugače, brez prilagajanja pogojem. Na ministrstvu za gospodarstvo sicer med glavnimi razlogi, zaradi katerih je v prvem razpisu ostalo nerazdeljenih 15 milijonov evrov, navajajo, da so izbrani investitorji bodisi sami odstopili od podpisa pogodbe o sofinanciranju ali pa niso pridobili pravnomočnih gradbenih dovoljenj in izkaza o energetskih lastnostih stavb.

»Generalna ideja ministrstva, kot so nam jo tudi sami predstavili, je, da se z razpisom motivira gradnja novih turističnih nastanitev v manj razvitih delih Slovenije, zlasti na vzhodu, da bi tam turizem bolj zaživel. Tak cilj načeloma drži vodo, saj novi objekti pomenijo nove zaposlitve in dodatne davčne prilive, vendar pa hkrati vemo, da je velik problem slovenskega hotelirstva – in torej turizma višje in visoke kakovosti – zastarela infrastruktura. Še več; če želimo narediti korak naprej v turizmu, moramo izboljšati že obstoječo turistično infrastrukturo,« pa komentira Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor ljubljanskega hotela Slon. Na prvem razpisu ministrstva so dobili odobrenih 1,8 milijona evrov za projekt »širitev hotela Slon«, vendar pa tega nepovratnega denarja za sicer 28 milijonov evrov ocenjeno širitev ne bodo črpali. »Roki so prekratki, pogoji izjemno zahtevni. Na primer, energetske zahteve je na naši lokaciji v centru Ljubljane, na spomeniško zavarovanem objektu, kjer ne smeš postaviti fotovoltaike, zelo težko realizirati. Šlo bi za velike podražitve projekta, ki ga bomo sicer sami izvajali naprej.«

Namesto da bi ministrstvo usmerilo denar v razvoj kakovostnega turizma in celostne ponudbe, denar namenja stihijski gradnji turističnih zmogljivosti.

Pomembne slabosti razpisa so po Jamniku tudi omejitve kandidiranja za sredstva, ki veljajo za velika podjetja in za podjetja v javni lasti; prepoved velja za podjetja že v 25-odstotni lasti občin ali države. »To je slabo, ker je veliko turistične infrastrukture v lasti občin in države in vlada ali ministrstvo bi moralo znati to okoliščino razložiti v Bruslju. Obstajajo namreč samo dobri in slabi lastniki, tudi v turizmu. V Portorož smo na primer spustili zasebne lastnike, tuje, pa poglejte, kaj se je zgodilo. Ne bom o imenih, a nič niso naredili,« dodaja Jamnik. Država je pomembna lastnica turističnih podjetij, naložbi v hotelirski družbi Sava in Istrabenz Turizem sta v sedanjem odloku o strategiji upravljanja naložb države, ki ga je julija lani sprejel državni zbor, opredeljeni kot pomembni. Istrabenz Turizem ima v Portorožu šest hotelov (Slovenija, Grand hotel Portorož, Apollo, Riviera, Neptun in Mirna), Sava pa poleg Sava Hotelov Bled, Term 3000, Term Ptuj in Zdravilišča Radenci upravlja tudi resorte Bernardin s kampom Lucija ter resorta Salinera in San Simon. A namesto da bi ministrstvo storilo vse, da bi usmerilo čim več sredstev v izboljšanje in obnovo teh zmogljivosti ter se v Bruslju izpogajalo za to, preprosto ponavlja razpis, ki se je že na zadnjem razpisu izkazal za nedomišljenega. Ne samo to. Maja 2022 je vlada Janeza Janše med zadnjimi dokumenti sprejela tudi Strategijo slovenskega turizma do leta 2028. Predlog strategije je pripravilo dunajsko podjetje PKF tourismexperts, ki je izvedlo obsežne analize stanja. In kaj so ugotovili? Da se je v Sloveniji število prenočitev v obdobju 2015–2019 povečalo za 35,4 odstotka, kar je močno preseglo rast na ravni EU (15,6), skupno število nastanitvenih zmogljivosti pa se je v istem obdobju povečalo za 21 odstotkov, »vendar le na račun enostavnejših kapacitet«. Za okvirnih 10.000 sob se je povečalo število manj zahtevnih in sezonskih nastanitvenih zmogljivosti. Posledično se je Slovenija uvrstila med prve tri države EU, ki imajo v strukturi največji delež apartmajev in podobnih občasnih zmogljivosti; večji delež imata le Litva in Hrvaška. Kot karikira Lidija Koren iz Kampa Koren ter predsednica Združenja kampov Slovenije: »Vsak, ki ima prosto sobo ali garažo, naredi apartma, in to je velik problem. Ne potrebujemo novih, ampak potrebujemo zlasti kakovostne nastanitve in celostno ponudbo.«