Luka Volk

 |  Mladina 4  |  Družba

Prikrita politična akcija podpornika desnice

Za plakati, ki so oblika politične propagande, stoji podpornik desnice in podjetnik Aleš Štrancar

Eden izmed množice plakatov, politično-oglasnih vsebin, ki je preplavil Slovenijo

Eden izmed množice plakatov, politično-oglasnih vsebin, ki je preplavil Slovenijo
© Borut Krajnc

Po državi so se (znova) pojavili veliki reklamni panoji s črno pisavo na beli podlagi in rdečo obrobo, ki spominjajo na opozorila, kakršna najdete na škatlicah cigaret. Samo da na teh panojih preberete sugestivna politična sporočila, za katera ni čisto jasno, kdo stoji za njimi, saj so podpisana zgolj s kratico »ACOQ10«. Ob cestah vidite napis »Všeč mi je, ko vlada dela za državljane« ali pa verze iz pesmi Naš narodni dom Simona Gregorčiča: »Pod streho našo tuji rod / Naj gost nam bo, a ne gospod.« Podobni plakati so se po Sloveniji pojavili že lani, denimo plakata z napisom »Kaj si želim v letu 2024, izločevanje ali sodelovanje?« in »Všeč mi je, da lahko grem zvečer sama po mestu«.

Pri Europlakatu, kjer so bila plakatna mesta zakupljena, so pojasnili, da je »ACOQ10« vendarle ime naročnika oglasov, »gre za odvetniško pisarno, ki ima sedež na Dunaju«. Z dodatnimi informacijami so bili bolj skopi, povedali so zgolj, da trajanje in obseg zadnje kampanje »izpolnjujeta običajne kriterije za zagotavljanje nacionalnega dosega«, se pravi sto ali več večjih plakatov po državi, ki stojijo štirinajst dni. V grobem bi takšna kampanja stala od 10 do 20 tisoč evrov.

A kaj bi imela odvetniška pisarna v lasti avstrijskih pravnikov Haralda Karla in Johannesa Pepelnika od tega, da Slovenijo polepi s takšno politično propagando? Če upoštevamo številne poskuse ruskega vmešavanja v evropske zadeve v zadnjem času, bi bil to prvi pomislek, a odgovor je precej bolj preprost: slovensko družbo poskuša histerizirati domači akter. Kot nam je uspelo ugotoviti, je plakatna mesta zakupil Aleš Štrancar, ajdovski podjetnik, naklonjen desnici.

Ko smo ga vprašali, kaj želi s plakati doseči in zakaj jih ni podpisal, je odgovoril, da izpolnjuje obljubo preminulemu kolegu. »Ko je umrl, je del zapuščine namenil za nekatere aktivnosti. Del tega so tudi plakati in njihova vsebina. Vse ostalo je zaupno, za kar sem dal besedo.« Dodatnih pojasnil ni hotel dati.

Zakon o varstvu potrošnikov določa, da mora biti pri oglasu jasno navedeno, kdo je naročnik, kar je v tem primeru vprašljivo. Kot je vprašljivo tudi, ali sploh gre za navaden oglas ali za politično propagando. To namreč ureja zakon o volilni in referendumski kampanji, ki »politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev pri glasovanju na volitvah,« omejuje na 30 dni pred volitvami. Štrancar se pri teh omejitvah potika nekje v sivi coni.

Vprašanje pa ostaja, kaj želi s plakati sploh doseči. Gre za napoved ustanovitve nove politične stranke ali se zgleduje po ameriških plutokratih, kakršen je Musk, ki so s Trumpovo izvolitvijo dobili ogromno moč? Jasno je, da želi oblikovati slovensko javno mnenje – njegova družba Mediainvest je lastnica konservativnega tednika Domovina in novega spletnega portala Info360.si.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.