Družine, kot so naše

Ste kdaj pomislili, v kakšen kaos in vrtinec čustev bi bili potisnjeni, če bi bili primorani zaradi naravne katastrofe, ki bi bila posledica podnebnih sprememb, za vedno zapustiti svoj dom, poleg vas pa še vsi vaši sosedje, prijatelji, sodržavljani? Kako bi se počutili, če vašega mesta in države sredi Evrope nenadoma ne bi bilo več, ker bi ju, denimo, poplavilo? Ne le da bi izgubili vse, postali bi povsem odvisni od neizprosnega birokratskega kolesja, ki bi vam novi dom kje stotine kilometrov stran naklonilo ali pa tudi ne. Prav nič več ne bi bilo samoumevno, niti to ne, da morajo družine ostati skupaj – morda bi v neki državi zatočišče ponudili le otroku, nadobudnemu nogometašu, ne pa tudi njegovi mami samohranilki, v kateri ne bi videli »dodane vrednosti«. In tudi, če bi vam uspelo oditi, je vprašanje, ali bi imeli vse potrebne papirje in ali bi vam uspelo dobiti dovoljenje za delo. Nenadoma bi bili hvaležni že za delo na črno, na katero v svojem prejšnjem življenju niste niti pomislili, ker vam ni bilo treba. Ker je bilo to delo za ljudi z družbenega roba. A zdaj ste podnebni begunec in to delo je morda vaša edina možnost za preživetje.

To je le nekaj prizorov iz danske televizijske serije Familier som vores (Družine, kot so naše), ki so jo na televizijah na tujem premierno predvajali konec leta, pred tem pa so jo predstavili na Beneškem filmskem festivalu. Tam ali nikjer, je bil odločen scenarist in režiser serije, eden najslovitejših danskih režiserjev Thomas Vinterberg, skupaj z Larsom von Trierjem soavtor Dogme 95 in avtor številnih znanih filmov, med drugim z oskarjem nagrajenih Nažganih, saj se Benetke tudi same borijo z vodo. V seriji ta še ni prišla, a prihaja, zaradi segrevanja planeta in taljenja večnega arktičnega ledu se gladina morja naglo zvišuje. Tudi številni Evropejci so že podnebni begunci. Potem Nizozemska zaradi astronomskih izdatkov za zaščito pred vodo bankrotira, Danska pa naravi prizna premoč in sredstva raje nameni za izselitev vseh šestih milijonov prebivalcev. Državo ukinejo, ker se bo nazadnje tako ali tako potopila.

Najstnica Laura se mora nato odločiti, s kom bo, preden bodo za Dance zaprli meje, odšla in kam – z očetom arhitektom, ki si »na črno« pomaga z zvezami, in njegovo novo družino v Pariz, kjer jo mika študij na Sorboni, ali z mamo, ki je na dolgotrajni bolniški, v Romunijo, saj je bivališče po legalni poti mogoče dobiti le še v vzhodni Evropi. Ali pa morda s fantom, s katerim sta šele postala par, k njegovi mami na Finsko? Nekaterim medtem ni usojeno oditi. Nimajo kam, nimajo s čim.

Serija ponudi presunljiv vpogled v to, kako bi lahko bil videti konec sveta, kot ga poznamo.

Serija tako načenja številna pomembna vprašanja, od razrednih do stereotipov o »civilizirani« zahodni in »divjaški« vzhodni Evropi, ki jih sicer tudi postavlja na glavo. Le tega ne načne, kar Vinterbergu nekateri zamerijo, kako smo do te skrajne točke prišli – namigne le, da je upanje morda v mlajši generaciji, ki bi znala ustvariti boljši svet. A čeprav pozornost ni osredotočena na okolje in človekovo onesnaževanje tega, serija z raziskovanjem, kaj bomo v tako skrajnih razmerah občutili (žalost, strah, jezo, obup ali tudi kanček upanja?), ponudi presunljiv vpogled v to, kako bi lahko bil videti konec sveta, kot ga poznamo. In kaj vse bi bili nazadnje pripravljeni storiti za blaginjo najbližjih. Koliko bi bili pripravljeni tvegati in kaj vse žrtvovati.

Danski okoljski strokovnjaki so za britanski časnik The Guardian nedavno povedali, da se jim Vinterbergova interpretacija ne zdi povsem realna, Dansko bi voda v celoti lahko prekrila šele čez nekaj stoletij. Pa vendar je režiser s tem, ko je v središče okoljske kataklizme načrtno postavil bogato evropsko državo in belopolte podnebne begunce, dosegel izjemen učinek: jasno je dal vedeti, da ne le liki iz serije, za katere trepetamo, sploh, ko kateri od njih postane odvisen od nasilnih tihotapcev ali pa je prepuščen na milost in nemilost skrajnežem, ki sovražijo begunce – tudi resnični podnebni begunci, tisti, ki jih že srečujemo na ulicah, so ljudje iz »družin, kot so naše«.

Familier som vores je še ena danska serija, ki je korak pred časom (spomnimo se serije Oblast, ki se v zadnji sezoni ukvarja z vprašanjem, čigava bo Grenlandija, danes bolj aktualnim kot kadarkoli prej), in hkrati serija, po ogledu katere boste želeli objeti svoje najdražje, na dolgi rok pa storiti vse, da bi imele podnebne spremembe čim manj uničujoče razsežnosti.