Rudnik litija na slovenski meji?

Sredi decembra lani je okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) slovensko javnost in pristojno ministrstvo za okolje opozorila na projekt izkopavanja litija v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem, le okrog 40 kilometrov od slovenske meje. Po več kot desetletju se je namreč projekt premaknil, ker je koroška deželna vlada odločila, da investitorju, avstralskemu podjetju European Lithium, za izkop litija ni treba izvesti presoje vplivov na okolje. Kaj se dogaja s projektom, o katerem naše ministrstvo za okolje, energijo in podnebje pred mesecem ni vedelo ničesar? Ali bo ministrstvo zahtevalo izvedbo postopka čezmejnega vpliva na okolje, zlasti zaradi izlivov v reko Dravo?

Prisotnost litija so na območju okraja Volšperk (Wolfsberg) z istoimenskim glavnim mestom Volšperg, ki je za Celovcem in Beljakom tretje največje mesto na avstrijskem Koroškem, potrdile obsežne terenske raziskave že v 80. letih. A državno podjetje, ki je bilo takrat lastnik rudnika in rudarskih pravic, izkopa v mestecu Frantschach-Sankt Gertraud ni začelo, ker naj bi bila cena litija in povpraševanje prenizka. V 90. letih je projekt pristal v lasti zasebne rudarske družbe Kärntner Montanindustrie, ta pa ga je leta 2011 za dobrih 11 milijonov evrov prodala konzorciju lastnikov, od katerih je ostal zdajšnji lastnik European Lithium. Gre za podjetje v lasti avstralskega kapitala, med večjimi lastniki naj bi bila sam izvršni direktor Tony Sage in tudi ukrajinski finančnik Mihailo Žernov, ki sedi tudi v upravnem odboru European Lithium.

Pri projektu »Wolfsberg lithium« se zadnjih 13 let ni zgodilo skoraj nič, razen poskusnega vrtanja in stalnega prelaganja izkopa, premik pa se je zgodil konec lanskega leta: koroška deželna vlada, ki jo vodi socialdemokrat Peter Kaiser (SPÖ), je odločila, da za projekt ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in da projekt tudi nima čezmejnih vplivov na okolje. Projekt, kot je tudi predstavljen v zadnjem finančnem poročilu podjetja European Lithium, sicer predvideva dve dejavnosti, to je pridobivanje minerala spodumna, ki vsebuje litij, in tovarno za predelavo spodumna v litijeve spojine, uporabne za litij-ionske baterije za električna vozila in druge naprave. Zaloge rude ocenjujejo na 11,5 milijona ton, v 15 letih naj bi na leto izkopali vsaj 780.000 ton in proizvedli 8800 ton spojin. Prav ta predelava velja za energetsko in kemijsko intenzivno, vključuje tudi uporabo kislin.

Zaradi vse večjega povpraševanja po litiju se povečuje pritisk na oblasti, da hitro odobrijo rudarske projekte, svarijo pri organizaciji Global 2000.

Na kakšni podlagi je ob teh dejstvih koroška vlada sprejela odločitev, da projekt ne potrebuje presoje vplivov na okolje oziroma da verjetno nima pomembnih vplivov niti na lokalno, kaj šele na čezmejno okolje? »Ta regulativna odločitev izhaja iz novih določb za projekte podzemnega rudarjenja, pri katerih presoja vplivov na okolje v skladu z avstrijskim pravom ni potrebna, če naj bi površina pokrivala manj kot 10 hektarjev,« pojasnjujejo z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer. In navajajo še bolj skrb zbujajoče dejstvo: »Projekt Wolfsberg pomeni prvi nov rudarski projekt v EU, ki je zasnovan na podlagi nove direktive EU o kritičnih surovinah in ki lahko utira pot hitremu postopku odobritve novih rudarskih projektov kritičnih surovin v Evropi.« Izkop litija v Volšperku na avstrijskem Koroškem je sicer že avgusta 2022 podprl avtomobilski proizvajalec BMW, ki je v zameno za odkup surovine obljubil podporo projektu s 15 milijoni dolarjev. Te je podjetju Critical Metals, ki je v obvladujoči lasti podjetja European Lithium, nakazal junija lani.

Na ministrstvu tudi menijo, da čezmejni vplivi projekta na podzemne vode in reko Dravo, ki je čezmejne narave, ne morejo biti izključeni. »Zato smo od Avstrije zahtevali uradno obvestilo o projektu in dokumentacijo.« Skozi območje teče reka Labotnica, ki je pritok Drave: »Avstrijo smo uradno obvestili, da menimo, da čezmejni vplivi na vode ne morejo biti izključeni, in jo pozvali k realizaciji čezmejnega posvetovanja.«

Ministrstvo sicer čaka na epilog na avstrijskem zveznem upravnem sodišču. Tam namreč od sredine decembra več okoljskih organizacij spodbija odločitev Kaiserjeve deželne vlade in zahteva izvedbo presoje vplivov na okolje. Zanjo se zavzema tudi župan občine Frantschach-Sankt Gertraud Günther Vallant. »To je potrebno za zaščito našega prebivalstva, narave in okolja,« nam je pojasnil v ponedeljek in dodal, da ne občina ne prebivalci (v kraju jih živi nekaj več kot 2400) nimajo nobenih uradnih informacij. »Vse informacije prihajajo izključno iz medijev.« Lokalna skupnost po Vallantu po avstrijskih zakonih nima nobene besede pri pridobivanju surovin. Gre torej za raven, ki spominja na projekt podjetja Rio Tinto v Srbiji, le da so (bili) tam ljudje zaradi izkopavanja litija na ulicah. Je kakšen odpor ljudi na avstrijskem Koroškem? »Še ne, saj podjetje European Lithium prebivalcev ni nikoli na noben način obvestilo o projektu. To je eden od razlogov, zakaj se zavzemamo za postopek presoje vplivov na okolje. Vendar pa si lahko predstavljam, da bodo, ko bo jasno kaj konkretnega o rudniku, postali aktivni tudi državljani.«

Vallant sicer tako kot glavar Kaiser prihaja iz socialdemokratske SPÖ, torej iz sorodne stranke našim Socialnim demokratom (SD), ki jih vodi prav tako kot Kaiser podjetni gospodarski minister Matjaž Han. O Kaiserju smo sicer v Mladini pisali septembra, in sicer zaradi »pritiskov« na Slovenijo, naj omili marca lani sprejeto okoljsko zakonodajo, s katero je zaostrila okoljske standarde za sosežigalnice odpadkov, tudi za cementarno Alpacem, bivši Salonit, ki je v obvladujoči lasti skupine Wietersdorfer iz Celovca. Kaiser nam je potrdil, da je premiera Goloba prosil, »da pripravi pogovore« med predstavniki Alpacema in Wietersdorferja ter »političnimi odločevalci na slovenski strani«, a je hkrati prepričeval, da ni šlo za lobiranje ter da so »varstvo podnebja in okolja, trajnost in odgovornost do vnukov« zadeve, ki so mu »posebej pri srcu«. Kako to potrjuje s sedanjo odločitvijo svoje vlade glede rudnika litija, ni povsem jasno. »Avstrijcem je očitno vseeno, kaj se bo iz teh rudarjenj izteklo v Dravo, saj ta naprej teče po Sloveniji,« pravi Vojko Bernard, predstavnik društva Alpe Adria Green. Od ministrstva zahtevajo, da ob morebitnem vztrajanju Avstrije na evropski ravni sproži postopek čezmejnih vplivov. »Gre za pitno vodo, ne nazadnje.«

Avstrijcem je očitno vseeno, kaj se bo iz teh rudarjenj izteklo v Dravo, saj ta naprej teče po Sloveniji, pravi Vojko Bernard, predstavnik društva Alpe Adria Green.

Tudi tokrat so se kot varuhi narave in ljudi pred potezami (socialdemokratskih) oblasti, naklonjene kapitalu, odzvale okoljske organizacije. Ena od teh, ki zdaj na zveznem sodišču izpodbija odločitev Kaiserjeve deželne vlade, je organizacija Global 2000. »Trdimo, da koroška vlada pri odločitvi, da za projekt presoja vplivov na okolje ni potrebna, ni uporabila celostnega pristopa. Zahtevamo izčrpna strokovna poročila, zlasti v zvezi s prometom, zrakom in hrupom,« nam je pojasnil Christoph Gerhardt iz Global 2000, kjer zahtevajo celostno preverbo vplivov projekta izkopa in predelave litija. »Brez te presoje obstaja tveganje, da bodo interesi lokalnih prebivalcev na Koroškem in varstvo narave žrtvovani zaradi hitrega dobička avstralskega podjetja.«

Pri organizaciji sicer opozarjajo, da je primer litijevega rudnika na Koroškem simptomatičen in prvi v novi EU-realnosti: »Zaradi vse večjega povpraševanja po litiju in drugih surovinah za energetski prehod, digitalizacijo in vojaško uporabo se povečuje pritisk na oblasti po vsem svetu, da hitro odobrijo rudarske projekte. Ne nazadnje je nedavno sprejeti Zakon o kritičnih surovinah EU namenjen širjenju rudarjenja.« Pri tem pozivajo, da se vsako novo rudarjenje dovoli le ob strogem upoštevanju vseh standardov in ustreznih postopkov sodelovanj ter ob upoštevanju principov krožnega gospodarstva, torej ob drastičnem zmanjšanju porabe energije in materialov.