Zdravniki se ne motijo

Slovenski zdravniki se ne motijo, strokovnih napak ne delajo. Niti ene. V zadnjem poročilu o stanju na področju varstva človekovih pravic za leto 2023 preberemo, da je zdravniška zbornica pred dvema letoma opravila 78 rednih strokovnih nadzorov in pri nobenem »niso bila ugotovljena odstopanja od strokovnih smernic«, pri 37 izrednih nadzorih pa je le pri enem ugotovila sum odmika od strokovnih smernic, ki pa »ga ni bilo mogoče potrditi ali ovreči«. Podobne ugotovitve preberemo v poročilih za minula leta: »V letu 2022 v okviru opravljenih nadzorov pod okriljem odbora za strokovna medicinska vprašanja niso bile ugotovljene zdravniške napake.«

Ta teden smo slišali za dva nova primera, pri katerih ni bilo napak: pri odstranitvi želodca napačnemu bolniku v zasebnem medicinskem centru Barsos ni bilo strokovnih nepravilnosti, je sporočila zdravniška zbornica, v zvezi z nenadno smrtjo 80-letne pacientke v medicinskem centru Medicor poročilo zbornice sicer še ni javno, a v zdravstveni ustanovi pravijo, da tudi pri njih zbornica nepravilnosti ni odkrila.

Medicor je eno od največjih zasebnih zdravstvenih podjetij v državi, ki delujejo v skladu s kapitalističnimi smernicami. To pomeni, da njihovi sodelavci opravijo veliko več posegov na dan kot osebje v javnem zdravstvu, pri njih je produktivnost ob sobotah in nedeljah izjemna, odsotnost z dela je za polovico manjša kot v kakšnem UKC in tako naprej … A pri povečevanju učinkovitosti očitno ubirajo bližnjice, vsaj tako so odkrili v zbornici zdravstvene in babiške nege. Od 16 zaposlenih, vključenih v obravnavo pacientke, ki je nato pri njih umrla, jih polovica ni imela dovoljenja za samostojno delo, dokumentacija je bila nepopolna, pri zapisih ur so bile večje razlike, prav tako ni jasno, koliko drenažnih cevk je pacientka dobila in podobno. Hčerki pokojne sta prizadeti zaradi obravnave njune matere, odnos naj bi bil celo žaljiv. Kljub kritikam v Medicorju vztrajajo, da je pacientka umrla zaradi izjemno redkega zapleta, vse drugo naj bi bile »administrativne« pomanjkljivosti, kot je denimo pomanjkljivo poznavanje slovenskega jezika.

Podobne utemeljitve poslušamo že leta. Najbolj tragične so zgodbe o smrti otrok – takšen primer je bila smrt Bora Nekrepa –, pri katerih so bile pritožbe staršev vedno označene za normalno »fazo žalovanja«. Vseeno pa nekaj bode v oči: glede na statistične podatke v Sloveniji zaradi zdravniških napak na leto umre okoli 1000 pacientov. Gre za velik javnozdravstveni problem, o katerem je že pred leti prvi javno spregovoril zdravnik Andrej Robida. Napake pri zdravljenju naj bi bile pri nas na četrtem mestu med vzroki smrti, takoj za srčno-žilnimi boleznimi, rakom in poškodbami.

Uradno teh napak ni. In ker uradno napak ni, nihče ne ve, kje so. Z analiziranjem prometne varnosti se ukvarjajo številne organizacije, ki vsako leto izvajajo preventivne programe in na podlagi ugotovljenih napak izboljšujejo prometno varnost. Zato smo na cestah vse bolj varni. Leta 2007 je na cestah umrlo 290 ljudi, v zadnjih letih le še okoli 80. V zdravstvu takšnih analiz ni.

Marca bo v Sloveniji začela delovati nova agencija za kakovost v zdravstvu, ki bo od zdravniške zbornice in zbornice zdravstvene in babiške nege prevzela odgovornost za izvajanje nadzora, njeno delovanje pa bo temeljilo tudi na drugačnem zbiranju podatkov. Med drugim na anonimnem sporočanju napak. Lahko upamo, da se bo s takšnim načinom razkril obseg zdravniških napak v Sloveniji – v dobro vseh. Morda bomo potem videli, kakšna je kakovost dela tudi pri zdravstvenih podjetnikih.