Matic Gorenc

 |  Mladina 5  |  Družba

Izrednega študija ne damo!

Boj za koristi študentov ali za zasebne finančne interese?

Minister za visoko šolstvo Igor Papič v času, ko je še nosil rektorsko obleko ljubljanske univerze

Minister za visoko šolstvo Igor Papič v času, ko je še nosil rektorsko obleko ljubljanske univerze
© Borut Krajnc

Ministrstvo za visoko šolstvo je že lani poleti v javno obravnavo poslalo predlog novega zakona o visokem šolstvu, s katerim bi med drugim ukinili izredni študij in ga nadomestili s tako imenovanim časovno prilagojenim študijem. Kot pravijo na ministrstvu, je namen nove ureditve »preseči dosedanje razumevanje, da imajo izredni študentke in študenti v primerjavi z rednimi na istem akreditiranem študijskem programu manj ur predavanj, vaj in drugih obveznosti … na koncu pa oboji, izredni in redni, pridobijo isto stopnjo izobrazbe.« Prejšnji teden so študenti zasebne fakultete DOBA iz Maribora, pa tudi nekateri študenti z drugih, večinoma zasebnih fakultet zbrali okoli 2600 podpisov, s katerimi nasprotujejo novemu zakonu. Zavzemajo se za ohranitev izrednega študija in pravic tistih, ki študirajo izredno.

V peticiji sta opisani dve glavni težavi, ki bi ju povzročil predlog zakona, prva naj bi bila ta, da bi se s predlogom podaljšal čas študija. Po navedbah avtorjev peticije bi študenti pri novem načinu za en letnik potrebovali dve leti, torej bi se »avtomatično podvojilo trajanje študija. Dodiplomski študij bi zaključili v šestih letih namesto v treh, magistrski študij pa v štirih letih.« Druga težava naj bi bila, da predlog novega zakona izrednim študentom in študentkam, ki bi študirali po časovno prilagojenem programu, jemlje pravice, izhajajoče iz statusa študenta.

Sliši se resno, a obe bojazni sta neupravičeni. Študenti ne bodo prisiljeni vsakega letnika opravljati dve leti, to je le najdaljše obdobje, v katerem morajo vsakega izmed letnikov končati, brez težav lahko vse obveznosti opravijo v enem letu in napredujejo v naslednji letnik. Ali kot piše v predlogu zakona, pri časovno prilagojenem študiju je mogoče podaljšano trajanje študija, »pri čemer posamezni letnik tega študijskega programa traja več kot eno študijsko leto, vendar ne več kot dve zaporedni študijski leti na posamezni letnik tega študijskega programa«.

Študenti tudi ne bodo ob nobene pravice. Tiskovna predstavnica na ministrstvu Polona Movrin zagotavlja, »da se glede tega nič ne spremeni. Tudi po sedaj veljavnem zakonu tisti, ki so zaposleni in hkrati študirajo, ne morejo imeti pravic in ugodnosti študentk in študentov, izredni študenti, ki niso redno zaposleni, pa ohranjajo enake pravice kot redni študenti.« Z ministrstva še sporočajo, da za tiste, ki so že vpisani na izredni študij, sprememb ne bo in bodo študij lahko končali po stari ureditvi.

Če torej bojazni, omenjene v peticiji, niso zares upravičene, kaj je razlog, da je peticija nastala? »Fakulteta DOBA brani svoj poslovni interes, to je popolnoma jasno, tu ne gre za kako humanitarno akcijo,« meni Gorazd Kovačič, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in predsednik sindikata Univerze v Ljubljani. Novi, časovno prilagojeni študij bi bil namreč na javnih fakultetah brezplačen za tiste, ki še niso študirali kje drugje, to pa bi pomenilo dodatno konkurenco za zasebne zavode, kjer bi bilo za isto storitev treba plačati.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.