DK

 |  Kultura

Vpogled v bogat opus enega najvidnejših arhitektov našega časa

V Centru Rog bo od 31. januarja do 15. marca na ogled pregledna razstava Boris Podrecca: Delto reke spremeniti v morje

Boris Podrecca v svojem ateljeju na Dunaju, 2022

Boris Podrecca v svojem ateljeju na Dunaju, 2022
© arhiv Borisa Podrecce, Podrecca Ziviltechniker GmbH

V Centru Rog bo od 31. januarja do 15. marca 2025 na ogled pregledna razstava Boris Podrecca: Delto reke spremeniti v morje, ki ponuja vpogled v bogat opus enega najvidnejših arhitektov našega časa. Nastala je v koprodukciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Centra Rog ter v soorganizaciji z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU.

Boris Podrecca, rojen v Beogradu slovenskemu očetu iz Trsta in materi iz Hercegovine, je otroštvo preživel v Ljubljani, mladost v Trstu, svojo profesionalno pot pa izoblikoval na Dunaju, kjer deluje še danes. Pregledna razstava njegovih del ponuja vpogled v širok in raznolik opus, ki v celoti obsega več kot 350 izvedenih projektov po Evropi in svetu, ter osvetljuje njegov pester, polifon ustvarjalni značaj.

Razstava, ki jo spremlja obsežen katalog, vključuje 85 izbranih projektov, ustvarjenih med letoma 1980 in 2024, kar simbolično sovpada z arhitektovim 85. jubilejem, ki ga praznuje dan pred odprtjem razstave. Med predstavljenimi deli so številni slovenski projekti, kot so prenova Tartinijevega trga v Piranu, galerija DESSA, bar Platana, vinska klet Brič, Medicinska fakulteta v Mariboru, ljubljanska Vila Urbana in Žitni most, poleg neuresničenih zasnov, kot sta Južni trg in območje nekdanje tovarne Šumi v Ljubljani – če jih omenimo le nekaj.

Na ogled so tudi makete in uporabni predmeti, prvikrat pa je javnosti omogočen uvid v arhitektove najbolj osebne razmisleke skozi reprodukcije njegovih skic, ki razkrivajo Podreccovo fascinacijo z zgodovinskimi plastmi in konteksti, od koder pogosto črpa navdih za svoje projekte. Razstavo dopolnjuje še avdiovizualni program, ki vključuje dokumentarni film Licht und Raum – Der Architekt Boris Podrecca, posnet pod okriljem avstrijske nacionalne televizije ORF, ter arhivske posnetke Televizije Slovenija z razstave, posvečene Plečnikovemu opusu, ki jo je Podrecca leta 1986 pripravil v pariškem Centru Pompidou in s katero je prvič vzbudil mednarodno zanimanje za Plečnikovo arhitekturo ter slovensko kulturno dediščino, hkrati pa jo umestil na svetovni zemljevid.

Razstava Borisa Podrecce v Centru Rog

Razstava Borisa Podrecce v Centru Rog
© Center Rog

Razstava Delto reke spremeniti v morje predstavlja poklon srednjeevropski arhitekturni sceni, ki je že desetletja nepogrešljiv gradnik tako mednarodnih kot tudi slovenskih arhitekturnih tendenc, hkrati pa odpira vpogled v raznolik vizionarski opus Podrecce, ki združuje preteklost, sedanjost in prihodnost prostora ter družbe.

Razstavno postavitev so zasnovali Katarina Čakš, Isabela Karlin Čoh, Prostorske prakse, in Timotej Jevšenak. Na razstavi so predstavljena dela vpeta v semperjansko prostorsko mrežo, ki se z idejo strukture, vozlanja in šivanja navezuje na temeljne ideje enega od ključnih vzornikov Borisa Podrecce – Gottfrieda Semperja. Razstavno strukturo sestavljajo galvanizirane armaturne palice, ki so v prostorsko mrežo povezane s 3D tiskanimi stiki. Struktura je zasnovana kot razstavni sistem, ki omogoča številne načine vpenjanja gradiva, preprosto razstavljanje in ponovno uporabo konstrukcije v novi prostorski formaciji. Ključni elementi strukture – 3D-tiskani stiki in držala plakatov, interpretacija Semperjevih vozlov in šivov – so izdelani v Centru Rog.

"Razstavna konstrukcija je zasnovana kot odziv na potenciale znanja, infrastrukture in produkcije, ki se odvija v Centru Rog. V okviru laboratorijev smo s tehnologijo 3D tiska izdelali skupno več kot 1700 modularnih elementov, ki vežejo strukturo in plakate v celovito prostorsko potezo. V Rogu so izdelani tudi vsi pripomočki in šablone za učinkovito postavitev razstave. Podoba in prostorska zasnova razstave sta tako po eni strani odziv na vsebino in potrebe razstavnega gradiva, po drugi strani pa odsev sodobnih pristopov in aktualnih izdelovalniških praks, ki domujejo v Centru Rog," je zapisala Katarina Čakš.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.