Manj vidna plat New Yorka

Razstava fotografij Nika Erika Neubauerja, ki jih je posnel enem od najbolj promoviranih in mitiziranih mest na svetu

V Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani bo od 5. februarja do 21. aprila na ogled razstava fotografij z naslovom Bel dim, rjav odblesk, ki jih je Nik Erik Neubauer posnel med svojim enomesečnim bivanjem v New Yorku. V značilnem surovem in neposrednem duhu ulične fotografije se je osredotočil predvsem na prikaz vsakdanjega življenja v mestu, zaznamovanem z velikimi družbenimi in kulturnimi razlikami, na blišč in bedo metropole, v kateri lahko lagodno živijo le premožni.

V svoji večplastni zgodbi je Neubauer v središče postavil življenje različnih skupnosti, ki s kolektivnim delovanjem omogočajo ustrezne pogoje za čim bolj ugodno in udobno življenje. Pri tem izpostavi tudi dejstvo, da je New York eno najbolj promoviranih in mitiziranih mest, ki si je v 20. stoletju pridobilo sloves gospodarskega in kulturnega centra moči, kjer lahko uspejo le najboljši.

V njegovih delih je tako mogoče slediti kritični obravnavi razredne nepravičnosti kakor tudi analizi mehanizmov, ki ljudem vlivajo upanje v boljšo prihodnost. S pomočjo podob analizira idejo o ameriških sanjah, pri tem pa zgodbe posameznikov prepleta z lastnimi predpostavkami, pričakovanji in vizijami.

"Neubauer je v svojih fotografijah ujel tisto manj vidno plat mesta, ki si preživetje omogoča s kolektivno naravnanostjo in državljansko aktivnostjo. Ujel je družbene sloje, ki kljubujejo razrednim delitvam in politični uniformnosti. Osredotočil se je na verizem aktualnega trenutka, ki je lahko povsem drugačen od prevladujočih diskurzov. Beležil je protestno gibanje, ki zahteva končanje genocida v Palestini, v katerega so ZDA globoko vpletene; mesto nekdanjih kolonistov se je postavilo po robu zatiranju na nacionalni in verski osnovi. Prav tako je beležil utrip mesta, ki je zaznamovano s kruto socialno nepravičnostjo, a mu kljub temu uspeva naplaviti tudi izjemno solidarnost in sočutnost. Neubauerjevo fotografijo zaznamuje družbeni angažma, ki ga je mogoče doseči le z zvrhano mero staromodnega humanizma, tako značilnega za dokumentarno fotografijo druge polovice 20. stoletja," je zapisal kustos Miha Colner.