TV komentar / Kako so prodali našega človeka

Magic Luka

Piska teh vrstic sicer ne gleda pogosto košarke, ve pa nekaj o političnih in korpo strategijah, o ekonomiji in psihologiji, odnosih z javnostjo, taktikah, strateškem komuniciranju, novinarstvu in tudi o športnem novinarstvu, ki je en tak hibrid med propagando in informiranjem, bolj animacija gledalcev in poslušalcev kot novinarstvo. A jih nič ne obsojamo, športnih novinark in novinarjev: tudi šport kot dejavnost namreč najprej spada v razvedrilo, zato se gleda, športni novinarji so predvsem poganjalci tega cirkusa. Zato se v tem poslu tudi vsi tikajo – ker so pač na isti strani. In seveda je šport predvsem velik posel po vsem svetu, malo manj pa v majhnih državah, ki jih pač ekonomija obsega zatolče tudi na tem področju.

A takole od strani stvari, ki so se dogajale ta teden, delujejo kot dobro izpeljana strategija komuniciranja z različnimi javnostmi. Da, dobro izpeljana komunikacija z javnostmi. Zadevo je bilo treba pametno zapakirati za več javnosti. Najprej za lastnike oziroma delničarje in financerje. Nato za sponzorje obeh klubov. Potem so tu navijači obeh klubov (navijače smo dali samo iz vljudnosti na to mesto, ker dejansko pridejo na vrsto na koncu). Nato sta oba kluba oziroma njuni zaposleni. Sledita obe moštvi. Potem so tu še posamezni zvezdniški igralci. In vsem tem je bilo treba sporočiti novico (dobro, nekateri se zdaj delajo, da so jo izvedeli šele, ko je bila objavljena) ter poskrbeti, da bo iz vsega skupaj čim več plusov in čim manj minusov. Zelo natančno je bilo torej treba razmisliti, kako to vse skupaj predstaviti toliko različnim javnostim. In ko delaš tako strategijo, predvidiš prvi odziv, predvidiš drugi korak, pa tretjega. Z drugimi besedami: ko v nekem trenutku objaviš novico, imaš novo Dončićevo majico že stiskano in tudi že veš, kdaj bo Dončić nastopil na tiskovni konferenci. NBA ni Nogometna zveza Slovenije, ampak posel, v katerem se vrtijo milijarde dolarjev. Pa so že slovenski nogometni klubi profesionalen posel.

Pogajala sta se torej eden od treh najmočnejših klubov in srednje velik klub, ki pa ima zaradi Dončića v očeh Slovencev in tudi Teksašanov izjemno velik pomen. In tudi čisto vseeno nam je, če je za vse ostale oboževalce košarke to šele sedmi klub po velikosti v zahodni ligi. Kaj smo torej še vedeli? Da bi morali Dallas Mavericks letos poleti ob podpisu šestletne pogodbe Dončiću dati dodatnih 100 milijonov evrov, pri čemer pa bi lahko Dončić vseeno odšel v drug klub. Poslovno bi temu rekli, da imaš velik problem. Dallas Mavericks namreč niso tako močan klub, da jim 100 milijonov dolarjev ne bi bil problem. Ali če napišemo naravnost: niso dovolj močan klub, da bi si lahko privoščili najdražjega igralca na svetu, ki ima v rokah še bianco menico, s katero lahko kadarkoli prestopi k drugemu klubu. In če bi to storil, bi jih takrat zlomil. In zato so se mu morali odreči zdaj. Vnaprej so morali minimalizirati morebitno poslovno škodo. Ampak to je šport. Vsakič, ko sproži čustva, je to zmaga. To prinaša denar. Da imaš pozornost.