Umetna inteligenca / DeepSeek razblinil utvaro o prevladi Zahoda 

Budnica za Silicijevo dolino. Kitajska prevzema vodstvo v svetovni tekmi za prevlado pri razvoju umetne inteligence.

Panogo razvoja umetne inteligence napajajo astronomske količine denarja, saj je v njej do nedavnega veljalo, da so stroški razvoja in delovanja velikih jezikovnih modelov, kakršen je denimo ChatGPT, ogromni in se štejejo v milijardah. To je eden od glavnih razlogov, zakaj je Donald Trump ob (svoji drugi) inavguraciji napovedal, da bo v projekt Stargate, projekt sodelovanja med ameriškimi tehnološkimi velikani in vlado, vložil 500 milijard ameriških dolarjev. To prepričanje je zdaj dodobra omajalo kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek, ki je 20. januarja javnosti prvič predstavilo svoj veliki jezikovni model, imenovan DeepSeek R1. Razvoj tega naj bi bil stal le drobec vrtoglavih zneskov, ki so jih v klepetalne robote vložile ameriške korporacije, a je pravzaprav vsaj tako zmogljiv kot njegovi ameriški tekmeci, če ne še bolj.

DeepSeek s tem, da je z »drobižem« (manj kot šestimi milijoni dolarjev) razvil program, ki je modelu ChatGPT ukradel prostor pod žarometi, ni porušil zgolj zmotnih predstav o sistemih umetne inteligence kot nečem, kar je dosegljivo samo najpremožnejšim podjetjem, ki jih napajajo milijardne naložbe, temveč je razblinil tudi utvaro o premoči Zahoda v panogi razvoja sistemov umetne inteligence. Kot so se pobahali pri časniku China Daily, mednarodnem partijskem glasilu kitajskega vodstva, DeepSeek »ni osamljen pojav, temveč odraz širše živahnosti kitajskega ekosistema umetne inteligence«. Da je res tako, je postalo jasno dober teden po predstavitvi DeepSeeka, ko je družba Alibaba, največja kitajska spletna trgovina, predstavila različico svojega klepetalnega robota, imenovano Qwen 2.5. Ta naj bi bila še zmogljivejša kot DeepSeek in ChatGPT.

Potreba je mati izuma

Do nenadnega DeepSeekovega vzpona je veljalo tudi prepričanje, da delovanje teh programov ni mogoče brez velikanskih flot specifičnih, posebno zmogljivih grafičnih kartic, ki jih zmore proizvesti zgolj ameriško megapodjetje Nvidia. Zato je podjetje, ki je še pred tremi leti slovelo predvsem med igričarji, ki se jim ob zmogljivih grafičnih karticah cedijo sline, prerastlo v eno največjih podjetij na svetu – jeseni, na vrhuncu kapitalske moči, je po vrednosti preseglo celo korporacijo Apple. 

Ker naj bi bili čipi, ki jih izdeluje velikanka Nvidia, pogoj za delovanje naprednih sistemov umetne inteligence, je ameriška vlada uvedla strog nadzor nad izvozom njenih najnaprednejših grafičnih kartic zadnje generacije, Kitajski pa je dovolila le uvoz starejših, nekoliko poneumljenih različic Nvidijinih čipov. Ironično naj bi bile kitajske znanstvenike ravno te omejitve spodbudile, da so našli iznajdljive načine za gradnjo kompleksnih sistemov umetne inteligence mimo ustaljenih poti. Kot je tvitnil Pat Gelsinger, nekdanji izvršni direktor računalniškega podjetja Intel, gre pri »inženirstvu za omejitve. Kitajski inženirji so imeli omejena sredstva, zato so morali najti ustvarjalne rešitve.« In dodal sloviti rek: »Potreba je mati izumov.«

DeepSeek je razblinil utvaro o prevladi Zahoda v panogi razvoja sistemov umetne inteligence. Alibabin Qwen 2.5 pa naj bi bil še zmogljivejši.

Prihod kitajskega klepetalnega robota DeepSeek je vodil v množično razprodajo delnic podjetja Nvidia, katerih vrednost se je zaradi tega znižala za kar 17 odstotkov, torej za 589 milijard ameriških dolarjev. Bloomberg je to opisal kot »največje zmanjšanje vrednosti podjetja v zgodovini ameriške borze«. Nvidia pa v tem še zdaleč ni bila osamljena, saj proti tresljajem, ki jih je sprožil DeepSeek, seveda niso bila odporna niti druga ameriška podjetja, pomembna za panogo razvoja umetne inteligence: skupno se je vrednost njihovih delnic zmanjšala za približno bilijon ameriških dolarjev.

Sputnik 21. stoletja

Ameriški predsednik Donald Trump je nenadni vzpon DeepSeeka označil za »budnico« za Silicijevo dolino v svetovni tekmi za prevlado pri razvoju umetne inteligence. Nenadni preboj Kitajske na tem področju je sprožil številne primerjave z največjim tehnološkim dosežkom Sovjetske zveze, izstrelitvijo prvega Zemljinega umetnega satelita Sputnik 1, ki je pomenila začetek vesoljske tekme med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. Nevrobiolog in pisatelj Kenan Malik je za britanski časnik The Guardian razmišljal o primerjavi kitajskega klepetalnega robota s Sputnikom in ugotovil, da ta analogija »pove več o ameriški nevrozi kot o DeepSeeku«.

O tem, da je vzpon kitajskega klepetalnega robota nagnal strah v kosti ameriškim uradnikom in tehnološkim velikanom, zgovorno pričajo njihovi odzivi, ki se čedalje bolj spogledujejo z omejevalnimi ukrepi in celo prohibicijo, saj naj bi DeepSeek pomenil grožnjo nacionalni varnosti ZDA. Rabo programa sta zaposlenim nemudoma prepovedali ameriška mornarica in NASA. Republikanski senator Josh Hawley je kongresu te dni predstavil predlog zakona, ki bi ameriškim državljanom prepovedal rabo DeepSeeka, kršitelje pa bi lahko doletele zaporna kazen do 20 let in vrtoglave globe do milijona ameriških dolarjev za posameznike in do sto milijonov za podjetja. Osrednje ameriške medije so nemudoma preplavili panični članki o DeepSeekovi pristranskosti in propagandni naklonjenosti kitajskemu režimu ter o cenzorskih mehanizmih, vgrajenih v program. DeepSeeka raje ne vprašajte, kaj se je leta 1989 zgodilo na Trgu nebeškega miru. Ti članki so seveda večidel pozabili omeniti pristranskost modelov, kakršen je ChatGPT.

Kenan Malik je nadalje pripomnil, da se glavni razlog, zakaj zahodnjaški tehnološki velikani trepetajo pred kitajskim klepetalnim robotom, skriva v tem, da je »DeepSeek z umetne inteligence odstrl tančico skrivnosti«. DeepSeek R1 je namreč odprtokodni sistem, to pomeni, da ga lahko razvijalci uporabijo kot temelj za lastne sisteme in ga po mili volji prilagajajo svojim potrebam. To ga tudi ločuje od izdelkov podjetja OpenAI, ki kljub svojemu imenu, v katerem se ponaša z odprtostjo, trmasto skriva, kaj se dogaja v njegovih sistemih. Ti so pravzaprav tako imenovane črne škatle, kar pomeni, da ne omogočajo vpogleda v to, zakaj se je sistem v nekem trenutku »odločil« točno tako, kot se je. »Kombinacija nizkih stroškov in odprtokodnega sistema bo zdaj potencialno demokratizirala tehnologijo umetne inteligence in drugim, zlasti tistim zunaj Amerike, omogočila, da vstopijo na trg,« je dodal Malik.

Ironično licemerstvo

Predstavitev DeepSeeka je dvignila toliko prahu, da je klepetalni robot za nekaj dni zasedel prvo mesto na Applovi lestvici najpogosteje naloženih aplikacij in z njega (začasno) izrinil svojega glavnega tekmeca ChatGPT. Sam Altman, prvi mož podjetja OpenAI, ki je do zdaj veljal za glavno gonilno silo pri razvoju sistemov umetne inteligence, je sprva (vsaj navidezno) ohranjal pokončno držo: kitajskim razvijalcem je čestital in dejal, da v novem tekmecu prepoznava »legitimno spodbudo«.

Je nenadni preboj Kitajske na tem področju primerljiv z izstrelitvijo prvega Zemljinega umetnega satelita Sputnik 1, ki je pomenila začetek vesoljske tekme med Sovjetsko zvezo in ZDA?

Nekaj dni kasneje pa je podjetje OpenAI v izjavi za javnost potožilo, da ga je podjetje DeepSeek ogoljufalo. Pri treniranju svojega velikega jezikovnega modela naj bi bilo uporabilo nekorektno zbiranje velikih količin podatkov, ki jih je črpalo (oziroma »destiliralo«) iz sistemov podjetja OpenAI. Če poenostavimo: OpenAI je kitajske tekmece obtožil plagiatorstva. »Sprejemamo odločne, proaktivne ukrepe za zaščito svoje tehnologije in bomo še naprej tesno sodelovali z ameriško vlado z namenom zaščite najzmogljivejših modelov, ki jih izdelujemo v ZDA,« je zapisala Liz Bourgeois, tiskovna predstavnica podjetja OpenAI.

Odziv podjetja OpenAI je sprožil val posmeha in obtožb o licemerstvu, saj njegovi sistemi umetne inteligence, kot je ChatGPT, vsebino ustvarjajo s posnemanjem dostopnega gradiva. Veliki jezikovni modeli so se pisati naučili tako, da so marljivo vsrkali zajeten del digitaliziranega besedilnega opusa celotnega človeštva, pri čemer si niso zagotovili privolitve avtorjev. Naj dodamo, da je proti podjetju OpenAI vloženih več kot ducat tožb zaradi domnevne kraje avtorskih pravic, med njimi je tudi tožba ameriškega časnika The New York Times, ki podjetju očita, da ChatGPT dokaj dobesedno kopira njegove (avtorsko varovane) članke. Skratka, če karikiramo, OpenAI podjetju DeepSeek očita, da je prepisalo njegovo domačo nalogo, ki pa jo je pravzaprav sam prepisal iz naših zvezkov. Kot je to slikovito povzel Ed Zitron, kolumnist časnika Bussines Insider: »OpenAI, podjetje, utemeljeno na kraji celotnega interneta, se cmeri, ker se je DeepSeek morda uril iz podatkov, pridobljenih z modelom ChatGPT.« V ostrem tonu je še dodal: »Kakšna druščina hinavskih dojenčkov.«