Kam z izkupičkom premoženjskega davka?

Novi davek za koalicijo ni zanimiv le zaradi učinkov na stanovanjsko politiko, ampak tudi zato, ker bi tako prišla do novega davčnega vira, s katerim bi lahko uresničila eno od obljub, ki so jih vladajoči politiki dali na začetku mandata. In sicer da bodo razbremenili delo, torej plače oziroma dohodnino, in obremenili »kapital«. Ali kot pravi predsednik vlade Robert Golob: »Vztrajali pa bomo, da je treba nepremičnine obremeniti na način, da povečamo ponudbo najemnih stanovanj na trgu na eni strani, da prazna stanovanja preusmerimo na trg in da z zajetimi davki razbremenimo plače najproduktivnejšega dela prebivalstva, to je srednjega sloja. Od teh ciljev ne bomo odstopili.«

Sodeč po decembra sprejetih izhodiščih te reforme bi moral novi premoženjski davek prinesti 600 milijonov evrov, od česar naj bi bila večina, okoli 400 milijonov evrov, namenjena dohodninskim olajšavam, torej dvigu neto plač srednjega sloja. V tem primeru bi šlo za uvedbo posebne osebne olajšave za dohodke iz delovnega razmerja (tako imenovana in-work olajšava), s katero bi se davčna osnova znižala za 2000 evrov na leto – ta ukrep je podoben olajšavi, namenjeni mladim do dopolnjenega 29. leta starosti. S takim predlogom bi dosegli, da zavezanci, ki prejemajo dohodek približno do višine 13.420 evrov (1120 evrov na mesec), ne bi plačali dohodnine, zaposlenega, ki prejme minimalno plačo, bi razbremenili za 320 evrov na leto, povprečna plača pa bi bila razbremenjena za okoli 520 evrov na leto.

Delodajalci te ukrepe podpirajo, sindikati pa načeloma tudi, čeprav bolj s stisnjenimi zobmi. Ali kot pravi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič: Smo za to, da s premoženjskim davkom prek dohodninske olajšave financiramo nove izdatke za dolgotrajno oskrbo, morda tako celo pridemo do dodatnega denarja za pokojninsko blagajno, a v tem primeru gre tudi za še eno pomoč delodajalcem. »Plačilo za delo pri nas počasi postaja že socialna kategorija. Teh odpustkov – neobdavčene malice, prevozi na delo, regres, 13. plača, jubilejne nagrade, odpravnine, oprostitve pri dodatnem pokojninskem zavarovanju – je že prek milijarde evrov. S tem subvencioniramo gospodarstvo, nižamo pritisk na plače in ohranjamo delovna mesta z nizko dodano vrednostjo ter zaustavljamo razvoj,« pravi. So pa v ZSSS proti temu, da bi okoli 100 milijonov evrov namenili tistim z najvišjimi dohodki, prek znižanja zgornjega dohodninskega razreda s 50 na 43 odstotkov in za posebne olajšave superbogatim, ki na leto zaslužijo več kot pol milijona evrov.

Ima pa ta vladni načrt tudi predvolilne motive. Če bo namreč celoten paket sprejet, bodo vse olajšave veljale od 1. januarja leta 2026, davek na premoženje pa se bo prvič obračunal leta 2027 ob dohodninski napovedi za 2026. Torej, v volilnem letu bodo ljudje imeli višje neto plače, ne bo pa še davka na premoženje.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>