Pomagajmo vladi / Kako potrošiti še več denarja za orožje? 

Nekaterih stvari politika v Sloveniji ne more spremeniti. Lahko s peticijami pozivamo h končanju vojne v Ukrajini, lahko podpiramo izstop iz Nata, lahko smo tudi pacifisti, a tega stališča v širši regiji nihče ne jemlje resno. Podobno je z vojaškimi izdatki: Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2030 za vojsko potrošila dva odstotka BDP, a s Trumpom v ZDA se razpoloženje v Evropi in Natu očitno spreminja. Vse verjetneje postaja, da se bodo države Nata na junijskem sestanku voditeljev odločile za zvišanje obveznih izdatkov z dveh odstotkov BDP na vsaj tri. Lahko se nad tem zgražamo, a slovenski obrambni minister na to odločitev ne bo imel velikega vpliva.

Imamo pa, realistično gledano, v Sloveniji druge možnosti. Lahko se odločimo, kako bomo dodatni denar za obrambo potrošili. Jeseni so v koaliciji pri pripravi proračuna že zvišali obrambne izdatke za letošnje in prihodnje leto. Izdatki za oboroževanje in opremo Slovenske vojske so se lani glede na leto poprej povečali za 87 odstotkov. Povečevali se bodo še naprej, lani smo potem za nakup orožja namenili 203 milijone evrov, letos naj bi jih 380 milijonov.

Najlažje je ves ta denar seveda porabiti za nakupe osemkolesnikov. Vlada je tako prejšnji teden sprejela sklep o nadaljevanju nakupa patrij, 106 osemkolesnikov naj bi v prihodnjih letih okvirno stalo kar 700 milijonov evrov. V koaliciji so si s tem kupili nekaj časa, a kaj, ko bo treba kmalu trošiti še veliko več.

Zgolj za ponazoritev: če bi želeli danes za vojsko potrošiti dva odstotka BDP, bi to pomenilo dodatnih 435 milijonov evrov na leto, trije odstotki pa pomenijo dodatno 1,1 milijarde. Najlažje bo za ta denar kupiti nove rakete, nadgradnjo patrij, havbice in podobno, veliko težje pa bo ta denar potrošiti vsaj približno produktivno.

Nekaj sramežljivih prizadevanj v tej smeri je bilo pri vladi že opaziti. Tako so se v koaliciji lani odločili, da bo Slovenija z »izdatki za Nato«, namenjenimi za zagotavljanje vojaške mobilnosti, zgradila bolnišnico v Ljubljani poleg Bolnišnice Petra Držaja in kibernetsko središče oziroma situacijski center za kibernetsko obrambo. A ocenjena vrednost obeh projektov je le 120 milijonov evrov, potrošeni pa bodo v letih 2025, 2026 in verjetno še 2027.

Stiska je očitna. Prejšnji teden je vlada zato sklenila, da bo ustanovila medresorsko delovno skupino, s katero bo po zgledu projekta Bolnišnice Petra Držaja nadgradila bolnišnične zmogljivosti po vsej državi. Na ministrstvu za obrambo so zato imenovali državnega sekretarja Boštjana Pavlina, ki bo pristojen za izvajanje načrta »Odpornost 2024« – domnevno je zanimanje za sodelovanje pokazalo že pet regijskih bolnišnic. A za ta namen je za zdaj zagotovljenih zgolj sto milijonov evrov. Da bomo v prihodnosti tako potrošili dodatnih 500 milijonov evrov na leto, se bo treba bolj potruditi. Pri tem ne bi smeli odkrivati tople vode. Države zveze Nato, tudi ZDA, obrambna sredstva namenjajo za gradnjo železniške infrastrukture. Zakaj mi ne bi obnovili železniških koridorjev Hodoš–Luka Koper in Jesenice–Dobova, ki tečeta mimo dveh letališč, Brnika in Cerkelj? Izkušnja s poplavami nas je naučila, da bi morda Nato potreboval tudi dober specializiran inženirski servis za vojaško mehanizacijo. V skrajnem primeru bi lahko – kot Islandija – vojsko pridružili policiji in še podeseterili možnosti porabe denarja za Nato.