Vlada ima še nekaj časa, da izpolni vsaj še nekaj zavez

Prejšnji četrtek so člani ekipe Glasu ljudstva predstavili novo letno poročilo o monitoringu vladnega uresničevanja predvolilnih zavez. Pred državnozborskimi volitvami leta 2022 so se vse tri koalicijske stranke strinjale s 122 zavezami, ki naj bi jih uresničile v sedanjem mandatu. Zaveze so v sistemu monitoringa Glasu ljudstva lahko izpolnjene, delno izpolnjene, v izvajanju, nedotaknjene, zastale ali prelomljene. Ugotovili so, da je delno in v celoti izpolnjenih zavez okoli 20 odstotkov, največ, približno polovica, se jih izvaja, preostala tretjina zavez pa je nedotaknjena, zastala ali prelomljena.

Predstavitev stopnje uresničenosti zavez je delovala tudi kot lep povzetek skoraj treh let dela sedanje vlade, nekakšen »še pomnite tovariši« Golobovega obdobja. Se še sploh spomnimo odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z začetka leta 2024? Od takrat namesto dopolnilnega zavarovanja vsi plačujemo obvezni prispevek 35 evrov na mesec. Ob sprejetju te spremembe leta 2023 so v vladi zagotovili, da bodo v najkrajšem mogočem času dodatek uredili tako, da bo progresiven, da bodo torej bogatejši plačevali več, revnejši pa manj, a tega še zdaj, leto in pol pozneje, ni na obzorju. Glas ljudstva je zato to zavezo označil kot delno izpolnjeno.

Vlada pa je nekaj pomembnih zavez tudi prelomila. Prelom, ki je morda najbolj boleč, je, da je država opustila namero o prenehanju subvencioniranja rabe fosilnih goriv. V prejšnjem letu je v javno obravnavo prišel podnebni zakon, v katerem je bil med drugim tudi tale člen: »Proračunski odhodki in davčni izdatki, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv, se v celoti odpravijo.« To bi pomenilo odpravo približno 60 milijonov evrov proračunskih izdatkov, namenjenih za subvencioniranje rabe fosilnih goriv. A je bil v procesu javne obravnave pod pritiski Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in ministrstva za finance ta člen črtan iz predloga zakona – okoljsko ministrstvo je priznalo premoč kapitalu. Predlog zakona, ki je zdaj v medresorskem usklajevanju, tudi ni skladen s pariškim podnebnim sporazumom, po katerem bi Slovenija morala biti ogljično nevtralna do leta 2030, zakon pa nevtralnost predvideva šele za leto 2045.

Na splošno so izvajalci monitoringa ugotovili, da je več zavez izpolnjenih tam, kjer so kapitalski interesi manjši. V izjavi za javnost so zapisali, da je »določen napredek razviden na področjih, ki zadevajo demokracijo in svoboščine, še bolj je napredek opazen na področju kulture in medijev. Največ prelomljenih ali nedotaknjenih zavez pa ostaja na področjih, kjer prihaja do konflikta med interesi kapitala ter interesi ljudi in okolja (javno zdravstvo, pravični podnebni prehod in varovanje narave, dostopna stanovanja, trajnostno gospodarstvo)«.

Glavno sporočilo je bilo, da mandata vendarle še ni konec, vlada ima še nekaj časa, da izpolni vsaj še nekaj zavez, ki jih je volivcem dala pred skoraj tremi leti. Do volitev, če bodo te redne, je še kakšnih 15 mesecev, kar je 31 odstotkov mandata. Kaj lahko še stori vlada? V tem času se lahko loti na primer treh sprememb, ki so jih volivci podprli na referendumih, torej uvedbe preferenčnega glasu, uveljavitve neke oblike evtanazije ter legalizacije konoplje za medicinsko in rekreativno rabo. A vse troje je odvisno le od politične volje in poslanske večine. Parlament mora sicer po odločbi ustavnega sodišča do novembra ženskam v istospolnih zvezah omogočiti oploditev z biomedicinsko pomočjo, in ker vemo, da nekatere zakonske spremembe, ki jih nalaga ustavno sodišče, niso sprejete, je lahko tudi ta ena izmed njih.

Ali kot rečejo pri Glasu ljudstva: »Najboljša predvolilna kampanja je izpolnjevanje predvolilnih zavez.«