Pomen priseljenske književnosti v Sloveniji

Priseljene avtorice bodo na srečanju spregovorile o pomenu priseljenske književnosti, razmerah ustvarjanja v Sloveniji in o svoji udeležbi na literarnih festivalih

V Cankarjevem domu (CD) bodo danes ob 19.30 v okviru cikla pogovorov o priseljenski književnosti Kdo neki tam piše gostili Svetlano Slapšak, Lidijo Dimkovsko in Miomiro Šegina. Priseljene avtorice bodo na srečanju spregovorile o pomenu priseljenske književnosti, razmerah ustvarjanja v Sloveniji in o svoji udeležbi na literarnih festivalih.

Pogovorni večeri, ki jih moderira Selma Skenderović, potekajo v okviru programa Kulturnega centra Danilo Kiš.

V Beogradu rojena Slapšak (1948) je kritičarka, znanstvenica, antropologinja ter avtorica številnih del s področij antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparativistike. Objavila je okoli 50 knjig, več kot 400 znanstvenih študij, več kot tisoč esejev ter številne prevode iz stare in nove grščine, latinščine, francoščine, angleščine in slovenščine v srbščino, iz stare grščine pa je prevajala v slovenščino, so zapisali pri CD. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Pisateljica, pesnica in prevajalka Dimkovska se je leta 1971 rodila v Skopju, več kot 20 let pa živi in dela v Ljubljani. Objavila je sedem pesniških zbirk, štiri romane in zbirko kratkih zgodb. Uredila je štiri antologije. Dimkovska je prejela vrsto nagrad, med drugim makedonsko za roman leta in regionalno Štefica Cvek za roman Emšo. V slovenskem prevodu Aleša Mustarja so izšle njene pesniške zbirke Nobel proti Nobelu, pH nevtralna za življenje in smrt, Črno na belem in Mejno stanje ter romani Skrita kamera, Rezervno življenje, Non-Oui in Emšo.

Šegina se je rodila v Srebrenici, odraščala v Tuzli, od leta 1980 pa živi in dela v Sloveniji. Piše kratke zgodbe, novinarske članke in potopise. Napisala je filmske scenarije za Dim v škatlici, Zaščitena vrsta, Nekaj je v zraku, in to ni cigaretni dim ter več dram. Je avtorica besedila za radijske igre Blejski zvon želja, Kapučino in Boben usode. Napisala je tudi zbirko kratkih zgodb Skozi rdečo, dvojezični knjigi Dve drami - dva jezika ter Skrivnost Blejskega jezera in slikanico za otroke Krt Damjan.

Šegina je v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature leta 2011 kot devetmesečni avtorski projekt izvedla ciklus srečanj z ustvarjalci iz nekdanjih jugoslovanskih republik Dvojina po južnjaško.

Cikel srečanj z avtorji pod naslovom Kdo neki tam piše: Pogovori o priseljenski književnosti se nadaljujejo 14. marca z novinarko in literarno ustvarjalko iz Sarajeva Adriano Kuči, hrvaško pesnico, publicistko in prevajalko Snježano Vračar Mihelač in v Nemčiji rojeno pisateljico Aleno Begić, ki se je v mladosti preselila v Bosno in Hercegovino. Pogovori z avtoricami in avtorji so na sporedu do decembra.