Črpalka dobička

Leta 2001, torej pred skoraj četrt stoletja, je Petrol napovedal, da se bo poleg trgovanja z naftnimi derivati lotil tudi ekoloških in energetskih dejavnosti. Dve leti kasneje je simbolno spremenil ime iz »Petrol, Slovenska naftna družba« v »Petrol, Slovenska energetska družba«. A danes, torej skoraj četrt stoletja kasneje, je večina prihodkov skupine Petrol še vedno povezana s prodajo nafte in derivatov, ki ostajajo njen ključni prodajni produkt. Še več: ker je država leta 2022 zaradi energetske draginje začela naftnim trgovcem omejevati marže, je uprava Petrola pod pritiskom vplivnih delničarjev sprožila vrsto pravnih postopkov zoper državo in zaradi domnevnega »oškodovanja« znižala vlaganja v energetski prehod. V istih letih domnevnega »oškodovanja« pa so si delničarji Petrola izplačevali rekordne dividende. Kdo trenutno dejansko vlada v Petrolu in kakšen vpliv ima sploh še država?

Začnimo z nekaj številkami, ki jih Petrol navaja sam. Iz letnih poročil izhaja, da je skupina Petrol v letih 2022 in 2023 za naložbe v energetsko tranzicijo porabila skupaj malo manj kot 55 milijonov evrov, v istih dveh letih pa so si delničarji izplačali kar za 123 milijonov evrov dividend. Vsako leto so si razdelili 61,7 milijona evrov, torej več, kot je šlo obe leti skupaj za ključne razvojne projekte prihodnosti. Še zgovornejši so podatki za prvih devet mesecev lani, podatkov za celotno leto 2024 še ni: od januarja do septembra lani je Petrol za naložbe namenil malo manj kot 42 milijonov evrov, od tega za naložbe v energetsko tranzicijo manj kot četrtino ali le 10,4 milijona evrov, hkrati pa so si delničarji maja na skupščini izglasovali in 2. avgusta lani izplačali kar 74 milijonov evrov dividend iz dobička.

Ob takih rekordnih nakazilih denarja delničarjem trditve aktualne uprave Petrola, ki jo vodi Sašo Berger, navedene tudi v zadnjem poslovnem poročilu Petrola, nikakor niso prepričljive, ampak prej bizarne: »Znižanje marž pomeni nesorazmeren pritisk na poslovanje družbe in vpliva na znižanje razpoložljivih sredstev za investicije v zeleno tranzicijo.« Namesto za rekordne dividende bi moral denar seveda iti za hitrejše prestrukturiranje Petrola iz naftnega trgovca v energetsko družbo. A to onemogočajo apetiti delničarjev. Ob tem je zgovoren tudi podatek, da je skupina Petrol v prvih devetih mesecih lani še vedno 55 odstotkov, torej večino od skupno 4,5 milijarde evrov prihodkov, ustvarila s prodajo goriv in derivatov (2,47 milijarde evrov), 11 odstotkov je ustvarila s prodajo trgovinskega blaga zlasti na bencinskih črpalkah (484 milijonov evrov), s segmentom »energija in rešitve«, ki vsebuje razvojno ključne naložbe, pa je ustvarila dobro tretjino prihodkov (1,56 milijarde evrov).

Glavni problem Petrola je struktura delničarjev, vsaj najpomembnejših. Obstoječim delničarjem je najpomembneje zagotavljati čim višjo dividendo, opozarja sogovornik.

»Glavni problem Petrola je struktura delničarjev, vsaj najpomembnejših. Obstoječim delničarjem je primarno zagotavljati čim višjo dividendo s ciljem iskati kupce za njihove delnice. Ne bodo podprli obsežnega prestrukturiranja dejavnosti v smeri električne energije, saj se zavedajo, da to v prvi fazi pomeni dvoje: višje stroške in višjo zadolženost ob nižji donosnosti in tveganje, da prestrukturiranje ne bo uspešno,« jedro težave Petrola danes komentira sogovornik, poznavalec slovenske energetike, ki pa ni želel biti imenovan. »S tem je Petrol zamudil, da bi postal velik igralec na področju električne energije. Pri tem mislim na širši spekter: trgovanje, prodaja električne energije, vlaganje v obnovljive vire, vlaganje v naprave za soproizvodnjo električne in toplotne energije. Po moji oceni ima premalo kompetentnega kadra, v letu 2023 je znašal njegov tržni delež pri oskrbi končnih odjemalcev električne energije v Republiki Sloveniji nekaj manj kot 16 odstotkov.«

In kdo torej so najpomembnejši delničarji Petrola? Razširjeno, a napačno je prepričanje, da je Petrol, ki je nastal pred skoraj 80 leti iz ljubljanske podružnice Državnega petrolejskega podjetja Jugopetrol s sedmimi bencinskimi črpalkami, državno podjetje. Petrol ima skupaj več kot 21.400 delničarjev, 50 največjih pa ima v lasti skoraj 77 odstotkov družbe, kar kaže, da ima predvsem ogromno fizičnih oseb v lasti zelo majhne deleže. Pomemben je tudi podatek, da imajo tuja podjetja skupaj v lasti 30 odstotkov Petrola. Za vplivne veljajo štiri skupine delničarjev: država, slovaško-češka finančna skupina J&T, hrvaški pokojninski skladi in podjetnik Dari Južna. Država ima, če upoštevamo vse deleže državnih družb, v lasti okrog 32 odstotkov Petrola oziroma manj kot tretjino. Skupina J&T je z 12,8 odstotka Petrola že nekaj let največja posamična delničarka Petrola, malo manj naj bi skupaj imeli hrvaški pokojninski skladi, še 10 odstotkov Petrola pa imata prek svojih podjetij v lasti Dari in Vesna Južna. Par, ki ima po zadnjih ocenah Managerja 345 milijonov premoženja in je 4. na lestvici najbogatejših, je postal pomemben lastnik Petrola v času prve Janševe vlade, za kar naj bi bil zaslužen zlasti njun znanec in minister vseh Janševih vlad Andrej Vizjak.

Letos se iztečejo mandati vsem obstoječim nadzornikom.

Petrol torej nima strateškega lastnika in dejstvo je, da Petrolove dividende od nekdaj »dišijo« tudi državnim družbam in proračunu. A zlasti zadnja leta bi morala država igrati vlogo odgovorne lastnice in doseči prednostna vlaganja v zmanjšanje poslovne odvisnosti Petrola od uvožene nafte in derivatov. Od hitrosti njegovega prestrukturiranja je namreč odvisno približevanje Slovenije podnebni nevtralnosti in realizaciji ciljev, ki si jih je država postavila v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) Slovenije, opozarja Jure Vetršek iz Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani in predsednik Eko kroga. »Krčenje segmenta fosilnih goriv se vsekakor bo zgodilo, če se dobro pripravijo, je lahko kontrolirano in manj boleče.« Med ključne ukrepe NEPN na primer spadata zmanjševanje uvozne odvisnosti na področju fosilnih goriv in pospešeno nadomeščanje fosilnih goriv z obnovljivimi in nizkoogljičnimi gorivi domače proizvodnje.

A kako je ob tem zavedanju mogoče, da so delničarji Petrola ob zelo nizkih vlaganjih v razvojno nujno prestrukturiranje naftne družbe v zadnjih treh letih počrpali rekordni znesek dividend? Kaj je delala Golobova vlada oziroma država, ki ima največji delež Petrola in največ predstavnikov v nadzornem svetu (štiri od šestih predstavnikov kapitala)?

Dejstvo je, država od nastopa Golobove vlade sredi 2022 v Petrolu ni zmožna spremeniti tako rekoč ničesar. Maja 2023 je Slovenski državni holding podpiral predlog uprave in nadzornega sveta Petrola, da se od 61,8-milijonskega bilančnega dobička Petrola s konca leta 2022 za dividende nameni 28,8 milijona evrov. A Dari Južna je vložil nasprotni predlog, ki je predvidel izplačilo kar 61,7 milijona evrov dividend in dobil potrebno večinsko podporo delničarjev. Prav tako državi do danes ni uspelo poseči v nadzorni svet. Pod Janševo vlado so se namreč zamenjali vsi (državni) člani nadzornega sveta, novi so tam še danes in ti so v celoti zamenjali tudi upravo Petrola. Predsednik nadzornega sveta je tako še danes Janez Žlak, kader SDS, ki je pod Janšo dve leti vodil Slovenski državni holding, za kader SDS velja tudi Aleksander Zupančič, ki je v nadzorni svet Petrola prišel iz kabineta ministra Andreja Vizjaka, med nadzorniki sta še podjetnika Borut Vrviščar, direktor logistične družbe Kuehne+Nagel, in nepremičninarka Alenka Urnaut, domnevno kader NSi. Po enega člana v nadzornem svetu pa imata še Dari Južna, to je Mladen Kaliterna, in družba J&T, ki jo predstavlja Mario Selecky.

Golobova koalicija je sicer že konec leta 2022 uzakonila nova pravila o nezdružljivosti funkcij v več državnih podjetjih in tako pripravila podlago za predčasen odpoklic Žlaka in Zupančiča iz nadzornega sveta Petrola. A oba sta jo prehitela z odpravo nezdružljivosti, saj je Žlak že decembra odstopil kot likvidacijski upravitelj državne rudarske družbe RTH, Zupančič pa je v začetku januarja 2023 odstopil kot direktor Elektra Ljubljana. Kljub odstopu je država vztrajala pri odpoklicu Zupančiča, a na skupščini Petrola konec januarja 2023 ni bila uspešna, saj ni dobila potrebne podpore drugih delničarjev (odpoklic mora podpreti 75 odstotkov navzočih delničarjev). S tem se je spet potrdil zlasti velik vpliv Darija Južne, ki je odpoklicu Zupančiča, zdaj direktorja Komunale Brežice, seveda nasprotoval.

Pod Janšo sestavljen nadzorni svet Petrola je v zadnjih letih imenoval tudi povsem novo upravo. Zadnja, ki je v upravi Petrola sedela že pred prihodom Janševe vlade in sedanjega nadzornega sveta, je bila Nada Drobne Popović, ki pa je kot predsednica uprave Petrola brez jasne utemeljitve odstopila novembra 2023. Z njenim odhodom je predsednik Petrolove uprave postal ekonomist Sašo Berger, prej član uprave, preostali člani uprave pa so še Jože Smolič, Marko Ninčević, Metod Podkrižnik in Drago Kavšek ter delavski direktor Zoran Gračner. Ninčević je bil pred imenovanjem v upravo Petrola septembra 2023 več let generalni direktor sevniške proizvajalke spodnjega perila Lisca, ki je v lasti Darija Južne.

Državi do danes ni uspelo poseči v nadzorni svet. Pod Janševo vlado so bili namreč zamenjani vsi (državni) člani nadzornega sveta, novi so tam še danes.

Letos se iztečejo mandati vsem obstoječim nadzornikom. Poleg treh predstavnikov zaposlenih so kot predstavniki kapitala v nadzornem svetu zdaj predlagani »zastopniki« vseh štirih ključnih delničarjev: nov mandat naj bi dobil Mario Selecky iz slovaško-češke finančne skupine J&T, v imenu podjetij družine Južna je predlagana Vesna Južna, Gorana Kralj iz uprave PBZ Croatia Osiguranje je predlog hrvaških pokojninskih skladov, trojico pa naj bi predlagala država, in sicer Luka Zajca, ki je odvetnik odvetniške družbe Čeferin in tesen sodelavec predsednika Evropske nogometne zveze UEFE Aleksandra Čeferina, Marka Jazbeca, predsednika uprave Zavarovalne skupine Sava, ter Tomaža Vesela, nekdanjega predsednika računskega sodišča, ki na mariborski univerzi dela doktorat iz evropskega ekonomskega prava. Seznam imen naj bi bil z delničarji usklajen, ali je dokončen, pa bo jasno na skupščini Petrola marca. V javnosti odmeva zlasti predlog Vesela, saj se sedež v nadzornem svetu Petrola zdi tudi kot obliž na rano zaradi nesojene funkcije komisarja EU, ki se ji je Vesel moral odreči in jo zdaj zaseda Marta Kos.

Kaj novi nadzorniki pomenijo za Petrol, za obstoječo upravo in zlasti za njegov nujni razvoj, še ni jasno. Letos se izteče obstoječa strategija Petrola 2021–2025, nastati mora nova, ki mora zagotoviti zlasti ambiciozn(ejš)a vlaganja v transformacijo od nafte namesto v dividende. Ali bo državi s svojim vplivom to vendar uspelo doseči, je negotovo, a na kocki ni le energetski prehod Petrola, ampak celotne države. »Vloga države mora biti, da Petrol kot podjetje v njeni delni lasti oskrbuje prebivalstvo, državne ustanove in podjetja z energijo, ki mora biti skladna ne le s cilji razogljičenja, ampak tudi zmanjševanja onesnaževanja in izboljšanje javnega zdravja. Cilj mora biti tudi zmanjševanje odvisnosti Slovenije od tujine, saj je Slovenija pri primarnih virih energije, kot je nafta, skoraj polovično odvisna od tujine, in prehod na energetiko in transport, ki ne temelji na uvozu fosilnih goriv, lahko poveča neodvisnost Slovenije od pogosto avtokratskih režimov, ki večinoma imajo te fosilne vire,« opozarja okoljski strokovnjak Žiga Malek. Raziskovalec Jure Vetršek ob tem dodaja: »Petrol dela pri številnih raziskovalno-razvojnih projektih veliko dobrega in ima dostop do ključnih znanj in tehnologij, manjka pa mu ambicioznosti in poguma pri inoviranju poslovnih modelov in prenosu v širšo prakso.«

V zadnjih tednih se pojavljajo tudi informacije o lastniškem povezovanju Petrola in paradržavne (prek Gen energije) družbe Gen-I, ki se ukvarja predvsem s trgovanjem z elektriko. Iz Slovenskega državnega holdinga so odgovorili, da veljavni odlok o strategiji upravljanja naložb države tega povezovanja ne predvideva.