Kaj pravijo ankete?

Časopis Delo je v ponedeljek, 10. februarja, objavil javnomnenjsko raziskavo, ki jo je zanj pripravila agencija Mediana. Na vprašanje, komu bi najverjetneje namenili glas, ki so ga med 3. in 6. februarjem anketarji postavili 728 prebivalcem, jih je 23,7 odstotka odgovorilo, da SDS, Svobodo pa bi izbralo 12,7 odstotka vprašanih. Razkorak med največjima strankama opozicije in koalicije se je skoraj podvojil v primerjavi s prejšnjim mesecem, tako velike razlike med njima pa Medianine ankete v tem mandatu še niso izmerile. Ob tem velja sicer dodati, da v anketo ni bila vključena stranka Demokrati Anžeta Logarja, ki krade glasove prav iz bazena SDS.

To še ne pomeni, da vladna koalicija ne prehaja v nehvaležno obdobje mandata. »Gre za zelo specifično situacijo, ki se zmeraj zgodi v drugi polovici mandata, še posebej to velja za ta mandat, ko so napovedane reforme v fazi implementacije,« razlaga sociolog dr. Samo Uhan. »Vladna koalicija ni zelo spretna v predstavljanju rezultatov svojega dela. Nasprotniki, različne interesne skupine, ki nasprotujejo čemurkoli, kar vlada naredi – naj bo to pokojninska, plačna, zdravstvena reforma ali pa predlog nepremičninskega davka –, pa so veliko močnejši, organizirani in z lahkoto dostopajo do medijev.« Zanimive so raziskave Vox populi, ki jih pripravlja agencija Ninamedia. Te merijo tudi, kako bi se na volitvah uvrstile nekatere nove ali celo morebitne stranke. Poleg Demokratov Anžeta Logarja na teh najdemo stranko, s katero bi na volitvah lahko nastopil Vladimir Prebilič (za zdaj namreč še ni jasno, ali bi se Prebilič odpravil na volitve s stranko Vesna ali bi to storil z lastno stranko).

Kot razloži analitik Nikola Damjanić iz agencije, se Anže Logar in Vladimir Prebilič – kljub temu, da naj bi med predsedniškimi volitvami oba stavila na bolj »sredinsko« držo – ne prekrivata z glasovi. Logar »krade« glasove skorajda izključno strankam desno od sredine, Prebilič pa strankam levo od sredine.

Če bi bile volitve januarja, bi parlamentarni prag prebile te stranke: SDS (17,4 odstotka anketirancev), Svoboda (13,1 odstotka), Demokrati (12,4 odstotka), stranka Vladimirja Prebiliča (9,6 odstotka), SD (6,7 odstotka), Levica (4,3 odstotka) in Nova Slovenija (4 odstotki). V tej konstelaciji sta morebitni desna koalicija (SDS, Demokrati in Nova Slovenija) ter levosredinska koalicija (Svoboda, stranka Vladimirja Prebiliča, SD in Levica) praktično izenačeni.

Če bi se zvezde za SDS poravnale in bi ta kot relativna zmagovalka sestavljala takšno koalicijo, bi imela – če zaveze kaj veljajo, seveda – manjši problem: Logar je napovedal, da vztraja pri široki koaliciji, v Novi Sloveniji pa so zatrdili, da ne nameravajo v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša. To bi pomenilo, da bi moral Janša odstopiti mandatarstvo, morebitna desna koalicija pa bi morala zaveznike iskati na drugi strani političnega spektra.

Prebilič se v anketah kaže kot močan igralec. Morebitna levosredinska koalicija ga po eni strani potrebuje, razlaga Damjanić, po drugi pa vsaj trenutno še ni porok za recept, ki bi zagotovil levosredinsko koalicijo.

A za resne napovedi je zdaj, leto in pol pred volitvami, zanesljivo prezgodaj. Nehvaležno je napovedovati prihodnost. »Preteklost uči, da je prihodnost pravzaprav nenapovedljiva,« pravi Uhan. »Vemo pa tudi, da je realnost nekaj, kar ni v domeni nadnaravnih sil, ampak je to družbena konstrukcija, da je prihodnost skratka treba še izumiti. Vse možnosti so torej odprte, ključno vprašanje pa je, ali bodo akterji, ki bodo imeli karte v rokah, razumeli lekcije zgodovine.«

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>