Policija v Sloveniji diskriminira skupnost LGBT

Primer Mariborka

Na ministrstvu za notranje zadeve priznavajo neprimerno komunikacijo in opustitev dolžnega ravnanja v obliki zakonitega ukrepanja policijske patrulje, ki se je odzvala na klic na pomoč zaposlenih v knjigarni Mariborka, ki so bili žrtve zločinov iz sovraštva.

Junija lani, v mesecu ponosa, so pri vhodu v mariborsko knjigarno v podporo skupnosti LGBT izobesili mavrično zastavo. To je spodbudilo nestrpne odzive, ti so se vrstili in stopnjevali. Začelo se je s kletvicami in žaljivkami ter nacističnimi pozdravi in nadaljevalo s pljuvanjem na zastavo, poskusi kraje ali rezanja zastave, zastraševanjem ter neposrednimi grožnjami zaposlenim.

V Mariborki so ob hujših primerih zločinov iz sovraštva poklicali policijo. »Enkrat je prišla patrulja treh policistov in vodja patrulje je našim zaposlenim v bistvu rekel, da smo si sami krivi. Predlagal je, naj snamemo zastavo, češ da potem ne bo več hujših napadov, in pri tem izrekal neprimerne opazke in primerjave,« pojasnjuje Anja Zag Golob, direktorica in glavna urednica založbe VigeVageKnjige. Poleg tega patrulja ni zavarovala dokazov, niti ni naredila zapisnika.

Zaposleni v Mariborki so zaradi ravnanja policistov podali pritožbo. In sektor za pritožbe zoper policijo na direktoratu za policijo in druge varnostne naloge notranjega ministrstva je pritožbi v celoti ugodil. Tam pojasnjujejo, da je izobešanje mavrične zastave v Sloveniji legitimen način izražanja lastnega prepričanja, policija pa mora ob napadih nanjo ukrepati zoper kršitelje, ne pa posegati v pravice oseb, ki zastavo izobesijo. Prepoznali so tudi neprimerno komunikacijo policistov in opustitev dolžnega ravnanja. Iz obrazložitve izhaja, da se policisti pri vodenju postopka nikakor ne smejo sami odločati, ali ima neko ravnanje znake kaznivega dejanja – o tem lahko odloča izključno državno tožilstvo.

»To je pomembno zato, ker se v praksi pogosto dogaja, tudi nam se je junija, da je treba policiste, ki pridejo na kraj dogodka, prositi in prepričevati, naj zadevo vodijo kot potencialno kršitev kazenskega zakonika in torej na kraju samem napišejo zapisnik ter zavarujejo morebitne dokaze, da bi imeli ti procesno vrednost v nadaljnjih postopkih,« dodaja Anja Zag Golob.

Omenjeni sektor za pritožbe nad delom policije sicer tu in tam sprejme na prvi pogled pomembno odločitev, s katero potrdi, da je recimo policija ravnala diskriminatorno do neke skupine ljudi, recimo do pripadnikov skupnosti LGBT ali pa romske skupnosti ali migrantov. Tako je oktobra 2017 po pritožbi jamajškega državljana Norrisa Clauda Jonesa potrdil, da policija diskriminira na podlagi barve polti in ravna rasistično.

A težava je v tem, da vse te ugotovitve ostanejo v zraku in se ne prenesejo v sistem, tako da ta ostaja skrajno diskriminatoren, da ne rečemo rasističen, ksenofoben in homofoben.