V SDS preprosto streljajo na slepo – ne glede na to, kaj je res in kaj ni

Poslanci opozicije so v državnem zboru prejšnji teden uprizorili čisto pravo politično burlesko. V največji opozicijski stranki so predlagali spremembo zakona o omejevanju porabe alkohola, ki bi omogočila prodajo alkoholnih pijač na dogodkih v šolskih prostorih, ko tam ne poteka pouk ali obšolske dejavnosti. Povod za takšen predlog naj bi bilo dejstvo, da se majhne občine pogosto srečujejo s težavo organiziranja dogodkov drugod – točenje alkoholnih pijač pa je kakopak ključni del vsakršne prireditve ali gasilske veselice.

»Kar se prepoveduje, je še bolj zaželeno,« je predlog na odboru za zdravstvo zagovarjala Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS. »In ko prideš v ravnateljevo pisarno ... Ne mi reči, da vam nobeden ni rekel, kaj boš kaj spil, kdaj, no.« Takšna »birokracija bo Slovenijo ubila. Ubila bo Slovenijo,« je nadaljevala. »Ljubi bog. Hvala bogu, da imamo ta hmelj, ki ga imamo še tako malo, ker je to svobodna gospodarska pobuda.« Žan Mahnič, poslanec SDS, pa je denimo poslancem opozicije še zagrozil, kako bo začel hoditi naokoli po proslavah in fotografiral poslance, da bo pokazal njihovo licemerstvo. »Nazadnje, ko smo odprli obvoznico v Železnikih, je bila zakuska na igrišču pred šolo. Tam smo s kolegom Luko Mescem nazdravili z deci vina, pa ga nisem slišal, da bi rekel, ne smemo, ker zakon tako pravi.«

Podobnim polemikam smo bili priča novembra, ko je prišlo do odpovedi martinovanja na Osnovni šoli Leskovec pri Krškem. Tedaj je poslanec Nove Slovenije (NSi) Aleksander Reberšek rjovel, da »na slovenskih šolah transspolniki predavajo o spremembah spola. Martinovanje, blagoslov vina, slovenska tradicija pa se meče iz šol.« Podobno je ponovil med razpravo prejšnji teden. »Če je po vašem mnenju v osnovnih šolah lahko prisotna mavrica, sem prepričan, da je lahko prisoten tudi liter cvička po pouku.«

Že tako precej nenavadni debati se je s pomočjo nekaj miselnih akrobacij opozicije skratka uspelo sprevreči v to, da vladna koalicija bojda poskuša prepovedati alkohol v šoli (kar zakon prepoveduje že od leta 2003), njeni člani pa veselo popivajo naokoli in se zdaj delajo svetnike ter iz šol izganjajo sveto tradicijo in vanje vlačijo »LGBT-ideologijo«. Opozicija s SDS na čelu pa je na drugi strani zavetnica zdravega razuma, tradicije in »malega človeka« – s tem, ko bi, kot je dejal Mahnič, samo rada legalizirala sedaj nezakonito stanje, ko se na prireditvah na šolskih površinah tako ali tako toči alkohol.

Posebna ironija je, da je takšna razprava v parlamentu potekala sredi tedna otrok alkoholikov. Slovenija spada med izrazito »mokre« kulture. Poglejmo si samo nekaj podatkov. Vsaka četrta družina v Sloveniji naj bi se soočala s problemom alkoholizma. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je leta 2023 povprečen Slovenec (starejši od 15 let) popil 9,7 litra čistega alkohola – to je enako 87 litrom piva, 35 litrom vina in štirim litrom žgane pijače – kar nas uvršča nad evropsko povprečje. Vsak dan zaradi alkohola umreta vsaj dve osebi, konkretneje: zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov povprečno umre 890 oseb na leto, večinoma moških. Podatki prav tako kažejo na precejšen delež mladostnikov, ki so v življenju zgodaj poskusili alkoholno pijačo – med 11-letniki je bilo leta 2022 takšnih kar 21,3 odstotka, med 13-letniki 46,3 odstotka, med 15-letniki pa visokih 70,1 odstotka mladostnikov.

V SDS preprosto streljajo na slepo – ne glede na to, kaj je res in kaj ni – ter čakajo, kaj se bo prijelo. Zganjajo hrup, histerizirajo.

To so zgolj dejstva. Da teh statistik ne bi dodatno podkrepili s spodbujanjem pitja na šolskih površinah, je bil sprejet veljaven zakon. Ali se ta dovolj upošteva (in ali drži, kot trdijo v opoziciji, da zdravstveni inšpektorat v primerih kršitev rad zamiži na eno oko), je ločeno vprašanje.

Pobudi, ki so jo poslanci v petek naposled zavrnili, v SDS pa so že napovedali, da jo bodo spet vložiti, so nasprotovali pri NIJZ. Izjava Jelke Godec, da naj bi ravnatelji serijsko vabili goste v svojo pisarno in jim ponujali pijačo, je zbodla predvsem društvo ravnateljev in od nje zahtevalo opravičilo. Mojca Mihelič, predsednica združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, je v odprtem pismu zapisala, da »če poslanci svoj predlog utemeljujejo s trditvijo, da se uživanje alkohola že zdaj dogaja v večini vzgojno-izobraževalnih zavodov in da ravnatelji celo ponujajo alkohol, bi morda lahko razmislili tudi o ukinitvi kazni za prometne prekrške«. Navsezadnje skoraj ni Slovenca, ki bi vozil avtomobil in nikoli ne bi prekoračil hitrosti ali storil kakšnega drugega prometnega prekrška.

»Percepcija dovoljenega in nedovoljenega se spreminja. Če je včasih veljalo, da ni bil noben greh, če si prišel ’nažgan’ na delovno mesto oziroma so ti v službi samo rekli, da raje malce manj pij, je to danes nekaj nedopustnega,« pojasni socialni psiholog dr. Vlado Miheljak. »Slovencu se ne zdi ni nič narobe, če kdaj kaj spije, a za slehernika obstaja neki splošni moralni kod, da je šola nedotakljiva.«

V SDS so pripravljeni pograbiti tako rekoč vse, oprimejo se čisto vsake bilke. Jelka Godec, ki je bila tudi prvopodpisana pod pobudo razrahljanja omejitev točenja alkohola, je rekorderka med poslanci po številu poslanskih vprašanj in pobud. Po podatkih Parlametra jih je v tem mandatu izrekla 435; na drugem mestu je Anja Bah Žibert s 362 in na tretjem Andrej Kosi s 330 pobudami in poslanskimi vprašanji – oba sta poslanca SDS. V opoziciji vestno izkoriščajo orodja demokratičnega parlamentarizma, da bi iz meseca v mesec zakuhali novo afero in strašili javnost.

Poslanec Kosi je tako denimo ministru za notranje zadeve predlani postavil poslansko vprašanje o domnevnem posilstvu v ljubljanskem parku Tivoli, ki naj bi ga zagrešila skupina migrantov – a se ta dogodek po podatkih policije ni nikoli zares zgodil, lažna novica pa se je razširila prav po kanalih, povezanih s stranko. Tako je tudi poslanka SDS Alenka Jeraj predlani v poslanskem vprašanju zapisala, da je policija v letu 2023 »po zanesljivih neuradnih podatkih« samo na območju Ljubljane v prvih treh mesecih leta obravnavala vrtoglavih 57 primerov posilstev, kjer naj bi bil osumljeni storilec ilegalni migrant. Tudi to je bila samo lažna novica, ki so jo pomagali širiti kanali, blizu njeni stranki.

Podobno so v SDS priskočili na vlak NSi, ko je lani zagnala kampanjo »Drv ne damo« zoper energetski zakon. Podobno so z zakonom poskušali prepovedati vsakršno javno razpravo o spolni usmerjenosti po vzoru sosednje Madžarske. Podobno počnejo ob razpravah o novem medijskem zakonu, ki ga razglašajo za domneven napad na svobodo govora. Podobno počnejo sedaj, ko napovedujejo referendum proti zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke v umetnosti. In podobno so poskušali storiti tudi z razpravo o zrahljanju omejitev točenja alkohola v šoli. Preprosto streljajo na slepo – ne glede na to, kaj je res in kaj ni – ter počakajo, kaj se bo prijelo.

Stranka SDS ima v tem smislu razvito dvojno strukturo. Na eni strani so poslanci, ki z družbenih omrežij ali s stranko povezanih kvazimedijev prinašajo v parlament afere, da te postanejo uradno teme, o katerih poročajo mediji. Podobno je svoj poslovni model opisoval denimo bivši Trumpov strateg Steve Bannon, ki je nekoč povedal, da medije najlažje pretentaš tako, »da jih preplaviš z drekom«. Ko njihove teme enkrat zagrabijo tudi resni mediji, to postanejo relevantne politične teme.

»Poslanci SDS v tem smislu nastopajo kot nadgrajeni ’mali človek’: od ljudstva se razlikujejo le po tem, da so na ugodnejšem terenu, a v vsem ostalem igrajo ogorčenega ’malega človeka’. Ki ne more razumeti, da nagrajeni umetniki dobijo pokojnine, če pač nič ne delajo, ki ne more razumeti, da v peč ne more vreči vsega, kar gori, in ki ne more razumeti, da se gore migrantov bojda sprehajajo po cesti, če je pač tukaj Slovenija. Ki, skratka, ne more razumeti, kam se je izgubil ’zdravi razum’,« razmišlja filozof dr. Tadej Troha. »Če poslanci v parlamentu nastopajo tako rekoč kot predstavniki ’malega človeka’ sedanjosti, se njihov vodja, drugi del strankine strukture, že predstavlja za uteho, ki jo bo prinesla prihodnost – ko bo enkrat le izpeljana ’revolucija razuma’, kot je to ob izvolitvi napovedal Donald Trump.«

Janša vse od Trumpove izvolitve daje jasno vedeti, kako bi bila ta videti ob njegovi morebitni zmagi na volitvah. Na enem od shodov pred celjskim sodiščem je tako na primer že napovedal, da je pravosodje (ali raje »krivosodje«, kot mu pravi Janša) zgradba, ki jo »je treba postaviti na novo«. Po vzoru Trumpa in Elona Muska napoveduje »debirokratizacijo«, reze v javni upravi in preiskavo domnevno nezakonitega financiranja nevladnih organizacij iz tujine.

V govoru ob 36. obletnici nastanka stranke je Janša prejšnji konec tedna povedal, da ob morebitni visoki zmagi SDS na volitvah ne bodo dovolj zgolj klasične reforme, pač pa bodo potrebne tudi »dopolnitve našega ustavnega reda«. Janša skratka sanjari o uvedbi svoje »druge republike«. Želi si narediti politični prevrat in obračunati z vsemi, ki bi mu pri tem stali na poti. »Sproščena Slovenija je danes bližje, kot si marsikdo misli in kot si tisti, ki jim niti samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, želijo.«

»Ko bo čas prišel, napoveduje Janša, bodo namesto poslanskih pobud zakoni in namesto referendumov ustavne spremembe, ki bodo zgradile večen oklep pred ’zblojeno levico v Evropski uniji in Sloveniji’,« razlaga Tadej Troha. »In odprle ero resnično svobodne, zmagovite in ponosne Slovenije, ki bo po volitvah spet plesala, le da tokrat, kot svoj govor zaključi Janša, ’v ritmih slovenske pesmi ter barvah modrega neba in rumenega sonca’.«

Čas za takšen prevrat naj bi končno dozorel, okoliščine so prave, je prepričan Janša. Zaslombo zanje je našel v Trumpovi Ameriki. Na drugi strani Atlantika trenutno namreč poteka prav to, v ameriškem časniku Atlantic piše novinarka in zgodovinarka Anne Applebaum – čisti prevrat sistema. »Nihče ne bi smel biti presenečen ob tem, saj je to točno tisto, kar si Trump in mnogi njegovi podporniki že dolgo želijo,« je zapisala. »Med svojo kampanjo leta 2024 je Trump volilni dan opisal kot ’dan osvoboditve’, kot trenutek, ko bodo po njegovih besedah ’golazen’ in ’radikalni levičarski blazneži’ odstranjeni iz javnega življenja.« Janša danes uporablja podoben jezik.

Gre za čisti avtoritarizem. »Osnovna zamisel avtoritarizma je: če ne slediš vodji, potem si sovražnik. Če slediš vodji, pa lahko dobiš, kar ti srce poželi,« je v podkastu On the media nedavno razlagal dr. Jason Stanley, ameriški filozof in profesor na univerzi Yale, ko je opisoval dogajanje v Ameriki. Da vzpostaviš avtoritaren režim, je nujno neodvisne institucije predstaviti kot pristranske. To je počel Orbán, ko se je spravil razmontirati pravosodje in šolstvo ter medijski prostor, to je počel Putin, to sedaj počne Trump in za to si ves čas prizadeva tudi Janša. »Pravna država bo seveda ’pristranska’ zoper vas, če ste kriminalec. Avtokratom je v interesu, da se znebijo sodišč, ki bi jih lahko štela za odgovorne pri poslovnih malverzacijah ali neustavnem vedenju. Edina vladavina prava, ki jo priznavajo, so namreč oni sami.«

Vlado Miheljak opozori, da se je Janšev nastop v politiki v zadnjih letih vendarle radikaliziral. »V času prve vlade se je, podobno kot Orbán, precej bal, kaj bo Evropa rekla, če bo šel predaleč. Ves čas je mislil, da mora pred Evropo igrati, da ni kot Orbán,« razlaga. »To je seveda na neki način pustilo odprte regulativne mehanizme – delno sodišča, medije in tako naprej. Kar ga je tudi pokopalo. Ko je Orbán prišel drugič na oblast, je že razumel, da ti Evropska unija lahko bolj malo stori, ne glede na to, kaj počneš. In isto je postopoma začel dojemati Janša. V drugem, zlasti pa zdaj v tretjem mandatu je že vedel, da si lahko dovoli dosti več.«

Bi lahko zdaj »tornado Trump«, kot ga je poimenoval madžarski premier Viktor Orbán, po napovedih Janeza Janše res dosegel tudi Slovenijo?

»Kar se dogaja danes v Ameriki, je zame precejšen šok. Svojim študentom sem dostikrat predaval, da ima Amerika ob vseh slabih lastnostih zagotovo eno dobro – da je tako zelo individualizirana, da se ji ne more zgoditi fašizem. Zdaj o tem nisem več tako zelo prepričan,« odgovarja Miheljak. »Je pa tako, ko pride val, ko gre ujma čez Evropo, zna doseči tudi Slovenijo. Vsaj pobožno pa še lahko verjamemo, da jo bodo Alpe nekako zaustavile.«

»Ne verjamem, da si je leta 2016, ko je Trump prvič prevzel mandat, kdo predstavljal, da si bo evropska desnica kdaj tako resno prisvojila ameriško formulo ’Make America Great Again’ (Naredimo Ameriko spet veliko), ki se prek evropske ’Make Europe Great Again’ (Naredimo Evropo spet veliko) prenaša tudi v vse naslednje plasti,« pa pravi Tadej Troha. »Ta novodesničarska množica, ki se nam zdi popolnoma nerealna, skoraj kot halucinatorna blodnja, je za SDS povsem realna izpolnitev večne želje. S tako motivirano politiko pa se bo, se bojim, težko kdo kosal.« In dodaja: »A nekaj je lahko jasno že zdaj: tokrat ne bo treba ugibati, ali se bo Janša pred volitvami spet oblekel v ovčjo kožo. Ne bo se,« konča Troha.