Kdo so nedotakljivi policijski šefi?

V obdobju protivladnih protestov za časa zadnje vlade Janeza Janše je policija počela marsikaj, šikanirala protestnike, preprečevala shode in uporabila toliko prisilnih sredstev v obliki fizične sile, plinskih in gumijastih nabojev ter vodnega topa kot nikoli prej. Sedanja vlada je napovedala, da bo na odgovornost pozvala policijske kadre, ki so pokleknili pred zahtevami avtokratske politike. Zdaj je sodišče izreklo pogojne zaporne kazni štirim policistom. Kdo so obsojeni policisti? Kakšni so bili njihovi grehi? Zakaj ni bil in tudi ne bo obsojen nihče drug? Zakaj so se izmuznili vsi tisti, ki so v policiji (in v politiki) izdajali ukaze in izvajali pritisk?

Najprej malo konteksta. Protesti so se časovno ujemali z Janševo vlado in epidemijo novega koronavirusa in so se v prestolnici vrstili dve leti od pomladi 2020 do pomladi 2022. V veliki večini je šlo za manjše ali večje shode in protestne akcije na pobudo tako imenovanih »petkovih« oziroma »kolesarskih« protestnikov, ki so opozarjali na avtokracijo oblasti. Vmes pa je potekalo tudi nekaj shodov, usmerjenih proti ukrepom za zajezitev epidemije, kakršne so izvajali tudi drugod po svetu, organizatorji pa niso bili isti kot organizatorji petkovih protestov. A vse te proteste je spremljalo na tisoče policistov.

Njihovo ravnanje je bilo podrobneje pregledano v sklopu izrednega nadzora, ki ga je po prevzemu položaja notranje ministrice odredila Tatjana Bobnar. Poročilo je bilo javnosti predstavljeno 3. februarja 2023, ko je Bobnarjevo na čelu notranjega ministrstva že začasno nadomeščala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Ta je skupaj s tedanjim generalnim direktorjem policije Boštjanom Lindavom na posebni tiskovni konferenci javnosti sporočila, da so na podlagi nadzora 63 policistom izrekli opozorila zaradi strokovnih nepravilnosti, zoper 13 policistov pa vložili kazenske ovadbe.

(Ne)kazniva dejanja

Ravnanje policistov z vidika sumov kaznivih dejanj presoja oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki deluje znotraj specializiranega državnega tožilstva. Iz pojasnil tega oddelka izhaja, da je preveril sume kaznivih dejanj več kot 60 policistov, in sicer na podlagi prijav protestnikov, lastnih zaznav in vloženih kazenskih ovadb. Gre za množico, ki se bolj ali manj prekriva z množico policistov, ki so jim bila zaradi nepravilnosti pri delu izrečena opozorila že znotraj policije.

»Naj mečejo plinska sredstva, no, štirkrat je blo že naročen!« »Dejte uporabt plinska sredstva, zdaj mate uporabo s strani vodstva varovanja odrejeno!« – policijski ukazi na protivladnem shodu 5. oktobra 2021

Preiskovali so recimo sume zlorabe položaja, zlorabe pooblastil, ponarejanja uradnih listin, nevestnega dela v službi, protipravnega odvzema prostosti, kršitev enakopravnosti pred zakonom in kršitev človeškega dostojanstva. Pa tudi sume kaznivega dejanja onemogočanja ali preprečitve javnega shoda zoper več policijskih šefov, ki so ukazali razpustitev shodov in rabo prisilnih sredstev zoper množico. Preiskovali so policijske vodje in policiste, ki so zaradi domnevne kršitve cestnih pravil kaznovali voznike, udeležence shoda »S koles v avtomobile«, na katerem so policisti legitimirali kar 86 voznikov protestnikov in izrekli več deset kazni za kršitev cestnih pravil. Pa tudi prekoračitev pooblastil policista, ki je izdal plačilni nalog mirnemu bralcu ustave, in policista, ki je uporabil ročni solzivec zoper fotoreporterja, preiskovali so seveda tudi številne policiste, ki so uporabili fizično silo ter metali plinske bombe in izstreljevali gumijaste naboje.

Zaradi suma kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti in preprečitve javnega shoda so obravnavali tudi policiste, ki so 26. maja 2020 odpeljali in v celice zaprli štiri protestnike, ki so sede protestirali pred ministrstvom za okolje. Že v sklopu omenjenega nadzora je bilo ugotovljeno, da policisti »za privedbo in uporabo prisilnih sredstev niso imeli pravne podlage« in da protestnikov na prostost niso izpustili takoj po tem, ko so ugotovili njihovo identiteto. Pač pa so jih »v nasprotju s 57. členom zakona o nalogah in pooblastilih v policiji« zadrževali do vročitve plačilnih nalogov. Vse to je sicer kasneje pravnomočno potrdilo celo sodišče. Na tožilstvu niso zaznali sumov kaznivih dejanj.

Vse te prijave in ovadbe so torej zavrgli. Enako so storili s številnimi prijavami zoper ravnanje policije na shodu 5. oktobra 2021, ko je policija med drugim v Ljubljani odvrgla 117 ročnih plinskih bomb ter izstrelila 324 plinskih in 33 gumijastih nabojev, z vodnim topom protizakonito z raztopino solzivca škropila tudi mirno množico, naključne mimoidoče in celo vidno bolne osebe, kar je vse z zakonom prepovedano. Zavrgli so kazenske ovadbe zaradi zlorabe položaja zoper notranjega ministra Aleša Hojsa, generalnega direktorja policije Antona Olaja, ovadbe za več različnih kaznivih dejanj za tedaj v operativnem štabu prisotne policijske šefe, ki so izdajali ukaze. Prva med temi sta bila vodja operativnega štaba generalne policijske uprave Danijel Lorbek in vodja štaba na ljubljanski policijski upravi Dejan Čulk. Prvi je danes svetovalec generalnega direktorja policije, drugi vodja uniformirane policije na ljubljanski policijski upravi. A tako pač je v policiji. Nedavno je vodenje policije prevzel Damjan Petrič, ki je bil še za časa Janševe vlade imenovan na čelo ljubljanske policijske uprave. Vodenje te pa je julija lani prevzel Tomislav Omejec, v času Janševe vlade kot vodja sektorja splošne policije na generalni policijski upravi eden najzvestejših zagovornikov (pre)represivnega odgovora policije na protivladne proteste in celo protipravnega pregona domnevnih organizatorjev protestov. To je sicer le nekaj imen z dolgega seznama policijskih šefov, ki so se tako ali drugače udinjali političnim zahtevam prejšnje vlade, pa to niti za trenutek ni ustavilo njihovega vzpona v policijski hierarhiji, prej nasprotno.

Kazniva dejanja

Je pa bil ta oktobrski shod edini, na katerem so na tožilstvu našli dokaze za storjena kazniva dejanja policistov. Gre za že omenjene štiri policiste, ki so bili zaradi »kaznivega dejanja nevestnega dela v službi« obsojeni na od osem- do 12-mesečne pogojne zaporne kazni. Te so bile izrečene po hitrem oziroma skrajšanem postopku s kaznovalnim nalogom in postanejo pravnomočne šele, če obsojeni ne izkoristi pravice do ugovora. Če jo – in štirje policisti jo bodo – se zadeva nadaljuje po rednem kazenskem postopku, v katerem ima obdolženi potem pravico braniti se in navajati dokaze sebi v prid. Tožilstvo jim očita, da so čezmerno in s tem nesorazmerno med ljudi izstreljevali plinske naboje, torej solzivec. Ali kot piše v sodbi, da so »kot uradne osebe vsak zase zavestno kršili zakone in druge predpise in opuščali svoje nadzorstvo, čeprav bi morali in mogli predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugemu«.

Oba policijska sindikata – Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije – sta izrazila ogorčenje nad tem, da so bili obsojeni policisti na terenu, ki so ukaze zgolj izpolnjevali, ne pa tisti, ki so jih izrekali. Še posebej zato, ker so obsojeni štirje policisti pripadniki Posebne policijske enote Ljubljana. Predsednik policijskega sindikata Rok Cvetko pojasnjuje, da te enote skladno z notranjimi policijskimi pravili delujejo po istih načelih kot specialna enota. To pomeni, da ob stiku z množico ne ravnajo po preudarku, kot deluje policist recimo pri nadzoru prometa ali preiskovanju kaznivih dejanj, pač pa na ukaz katerega izmed vodij v verigi poveljevanja.

Obsodba grozi policistom, ki so med ljudmi uporabljali solzivec, ne pa tudi policijskim šefom, ki so jim to izrecno ukazali.

»Gre za ravnanje policistov v primeru množičnih kršitev, kjer se vsa pooblastila uporabljajo na ukaz. Ker če bi bilo to prepuščeno presoji vsakega posameznega policista, bi nastal popoln kaos,« pojasnjuje Cvetko. Dodaja, da se razlikujejo tudi ukazi. To, da vodstvo varovanja odobri rabo plinskih sredstev, je recimo splošen ukaz, ki dejansko od policista zahteva tudi nekaj presoje, kdaj in v kolikšnem obsegu bo uporabil to prisilno sredstvo. »Nekaj povsem drugega pa so ukazi, ki so se tedaj izrekali, in sicer, da je treba takoj uporabiti vsa sredstva, metati plinske bombe, razgnati množico. Tedaj ni več nobene presoje policista, ampak ta mora uporabiti prisilno sredstvo.« Predsednik sindikata policistov Adil Huselja pa še dodaja, da je »linija poveljevanja v policiji znana, v posebni policijski enoti pa še posebej. Prvi je vodja skupine, potem poveljnik enote, na vrhu pa so vodje operativnega štaba ali vodja varovanja na policijski upravi. Mislim, da bi bilo pri teh ljudeh treba iskati odgovornost, ne pa pri izvajalcih ukazov.«

A policijski šefi ne bodo poklicani na odgovornost, saj so na tožilstvu že pred časom sporočili, da so zavrgli vse ovadbe zoper vodstvene delavce v policiji. Posebni oddelek, ki je obravnaval primere ravnanja policistov na protestih, sicer vodi Mojca Gruden, v njem pa so še trije tožilci – Sonja Breznik, Luka Virant in Primož Suknaič.