Kdo zares pomaga Ukrajini?

Vojna v Ukrajini je doslej Slovenijo stala že več kot 314 milijonov evrov oziroma 0,55 odstotka BDP, kar je v deležu višje breme, kot ga nosijo ZDA

Po ta teden objavljenih podatkih nemškega Inštituta Kiel so v treh letih vojne države zagotavljale sicer razmeroma majhen, a neprekinjen tok podpore Ukrajini v vrednosti približno 80 milijard evrov na leto. Skupaj se je v Ukrajino doslej steklo za 267 milijard evrov pomoči, pri čemer je polovica tega zneska orožje. Na prvi pogled gre sicer za ogromne številke, dejansko pa je pomoč razmeroma nizka: Velika Britanija in ZDA so Ukrajini z vojaško pomočjo pomagale z nekaj desetinkami odstotka svojih BDP, Francija je doslej prispevala 0,18 odstotka BDP, Nemčija 0,43 odstotka. Raziskovalci z omenjenega inštituta zato poudarjajo, da je vojna v Ukrajini z vidika donacij ali financ zgolj »manjši političen projekt«, ne pa nekaj, kar bi dejansko izjemno obremenilo finance zavezniških držav.

Predvsem v zadnjih dveh letih je sicer Evropa kot celota po pomoči prehitela ZDA: Evropa, torej EU skupaj z Veliko Britanijo, je Ukrajini doslej namenila 132 milijard evrov pomoči, ZDA pa 114 milijard evrov. Evropske države so Ukrajini podarile tretjino več težkega orožja kot ZDA. Konkretneje: petkrat več protizračnih sistemov, trikrat več havbic. ZDA so Ukrajini dobavile sicer precej več streliva za težko orožje in več raketnih sistemov (MLRS). Vojaška pomoč, ki je na začetku vojne skoraj vsa prihajala iz strateških rezerv, danes v že 75 odstotkih prihaja iz tovarn, kar pomeni, da gre za novo izdelano orožje prebujajoče se evropske vojaške industrije. Ob tem narašča tudi odstotek multilateralnih pobud pri nakupih orožja. Seveda pa vse te številke ne vključujejo še stroškov beguncev iz Ukrajine. Te plačuje predvsem Evropa.

Po podatkih omenjenega inštituta je Slovenija za Ukrajino doslej namenila skupaj 83 milijonov evrov pomoči ali 0,145 odstotka BDP. Za primerjavo, Hrvaška je za Ukrajino namenila 0,53 odstotka, Nemčija pa 0,43 BDP. V teh slovenskih številkah je zbrana vsa javno dosegljiva ali ocenjena vojaška, humanitarna in finančna pomoč. V primeru Slovenije so to nakazila Rdečemu križu, Karitas, evropskemu mehanizmu civilne zaščite, Slovenija je denar prispevala tudi za rekonstrukcijo ukrajinske infrastrukture, za nakupe štirih reševalnih vozil, dveh vozil za razminiranje, Ukrajini smo podarili tudi 88 transformatorjev. A podatkov o tem, koliko orožja je Slovenija podarila Ukrajini, naša država ne objavlja. Številne druge države EU so transparentnejše, veliko jih ima tudi posebne spletne strani, namenjene pomoči Ukrajini.

Je pa marca leta 2023 v parlamentu zunanja ministrica Tanja Fajon vendarle razkrila nekaj podrobnosti. Dejala je, da je Slovenija Ukrajini namenila za en mehanizirani in en oklepni bataljon opreme ter za eno topniško baterijo. Omenila je 200 protiletalskih topov (Zastava M55) in 8000 protitankovskih min. Znano je tudi, da je Slovenija Ukrajini podarila 20 starejših vozil Hummer, 35 oklepnih pehotno amfibijskih vozil BVP M80A, 28 tankov M55S in puške, strelivo in zaščitno opremo. Ob tem je Slovenska vojska v Nemčiji sodelovala pri usposabljanju ukrajinskih vojakov. Ta vojaška in druga pomoč znaša torej vsaj 83 milijonov evrov. Ker pa je v Sloveniji tudi več kot 12 tisoč beguncev iz Ukrajine, je z upoštevanjem tega stroška v višini 0,145 BDP Slovenija po izračunih omenjenega inštituta doslej dejansko prispevala še dodatnih 0,4 odstotka BDP ali skupaj že 314 milijonov evrov.

Če namreč upoštevamo še stroške beguncev, se lestvica držav, ki nosijo največje breme, hitro spremeni v korist evropskih držav. Po uradnih podatkih je v različnih državah približno 5,19 milijona ukrajinskih beguncev, od česar jih je največ v Nemčiji (1,2 milijona), na Poljskem (1 milijon) in na Češkem (0,4 milijona). Največje relativno breme sodeč po tem nosi Poljska, ki je imela doslej z vojno, donacijami in begunci za 4,66 odstotka BDP stroškov, na drugem mestu je Estonija z 2,2 odstotka BDP, Nemčija je na 13. mestu, ZDA pa so na dnu lestvice s skupaj 0,53 odstotka BDP. Če ukrajinsko vojno primerjamo z drugimi vojnami v preteklosti, ta za razvite države ni izstopajoč strošek. Zalivska vojna leta 1991 je na primer ZDA stala 115 milijard evrov (Ukrajinska 70), Nemčijo pa je zalivska vojna stala 20 milijard evrov – ukrajinska jo je doslej 6,7 milijarde evrov, če ne upoštevamo stroškov beguncev.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>