Globoko zasidrana ksenofobija in diskriminacija, ki jo izvajajo upravni organi

Narodova folklora

Devetnajstega marca lani je mlad par prišel na eno izmed upravnih enot, da bi pridobil informacije o postopku in potrebni dokumentaciji za sklenitev zakonske zveze. Danes je par že poročen, a v postopku so ga uradne osebe, zaposlene v upravnem organu, očitno neformalno diskriminirale. Za kaj je šlo?

Da bo zgodba lažje razumljiva, je nujen podatek, da je šlo za poroko med slovensko državljanko in temnopoltim nigerijskim državljanom, ki je bil v Sloveniji prosilec za azil. Matičarka je na sestanku med drugim dejala, da je »imela ta teden že tri Nigerijce«, da je »tu nekaj sumljivega«, da se ji zdi, »kot da so med sabo zmenjeni,« in da »jih bo vse poslala na zaslišanje«. Pričakovano sta se za prijavo zakonske zveze odločila na drugi upravni enoti, a tudi tam so bodočega moža izdale osebne okoliščine, barva polti in državljanstvo. Matičarka je namreč vpogledala v azilni register in ugotovila, da je za bodočega zakonca predvidena deportacija iz Slovenije. Napovedala je, da bo začela posebni ugotovitveni postopek, ki ga predvideva zakonodaja za primere sumov, da se zakonska zveza sklepa z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje v Sloveniji. Hkrati je določila tudi datum poroke, ne da bi pri tem besedo dala bodočima zakoncema, in sicer na dan po poteku veljavnosti izkaznice prosilca za azil, in dejala: »Da vidim, če bo ostal tudi, ko se kartica izteče.«

Z vsem tem sta se bodoča zakonca obrnila na več nadzornih institucij, tudi na zagovornika načela enakosti in varuha človekovih pravic. Odločitvi obeh pa se razlikujeta. V uradu zagovornika, ki ga vodi Miha Lobnik, niso ugotovili diskriminacije in tudi ne kake druge kršitve zakonodaje ali človekovih pravic. Pri zagovorniku pojasnjujejo, da »sta bodoča zakonca prejela informacije, po katere sta prišla, in par ni bil v ničemer prikrajšan ali oškodovan«. Postopek ugotavljanja, ali je poroka sumljiva, pa je po njihovem mnenju matičarka »sprožila upravičeno in ne zato, ker bi poroko želela preprečiti«. Ko je z notranjega ministrstva prejela informacijo, da za sklenitev zakonske zveze ni ovir, ju je bila primorana poročiti in je to tudi storila. Zaradi tega po mnenju zagovornika »tudi na tej upravni enoti ni bilo posega v pravice ali ugodnosti para«. Zagovornik je matičarjem zgolj priporočil »obzirnejše obravnavanje bodočih zakoncev, pri katerih je eden od partnerjev tujec«.

Iz urada varuha človekovih pravic Petra Svetine pa so sporočili, da so ugotovili več nepravilnosti in več kršitev zakonodaje. Odziv matičarke je bil po njihovem mnenju »neustrezen in vzbuja skrb o obstoju predsodkov rasistične narave«. Ugotovili so tudi, da je prva matičarka protizakonito grozila s postopkom preverjanja verodostojnosti bodoče zakonske zveze, saj bi to lahko storila šele po formalnem začetku postopka. Enako velja za fotokopiranje in hranjenje kopij osebnih dokumentov bodočih zakoncev. »Kombinacija obeh okoliščin je po varuhovi oceni verjetno učinkovala tako, da je stranki odvrnila od tega, da bi sklenili zakonsko zvezo (vsaj pri tej upravni enoti).« Ministrstvu za delo so predlagali tudi izdajo navodila upravnim enotam, ki bi tovrstno početje preprečevalo, a so jih tam zavrnili.