Umetnost v času kataklizme
V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so pripravili izjemno razstavo o umetnosti in družbi med obema vojnama
Razstava je največja, kar so jih v Galeriji Božidar Jakac doslej pripravili o prvi tretjini 20. stoletja, kateri se posvečajo tudi zaradi svoje bogate zbirke.
© Arhiv GBJ
Izjemnost razstave Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi v Galeriji Božidar Jakac, ki si jo je mogoče ogledati še do konca marca, se kaže v več plasteh. Najprej je treba poudariti, da gre za pomembno strokovno študijo zgodovinskega obdobja prve tretjine 20. stoletja. Kajti po prvi svetovni vojni so se v Evropi prelamljali družbeni temelji – politični, gospodarski, tehnološki, znanstveni, kulturni, mentalni in navsezadnje tudi umetniški. Kako razumeti takratni svet kataklizme in kako razumeti visoko umetnost in avantgardo ter hkratni dejanski zlom takratne liberalne meščanske družbe?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Razstava je največja, kar so jih v Galeriji Božidar Jakac doslej pripravili o prvi tretjini 20. stoletja, kateri se posvečajo tudi zaradi svoje bogate zbirke.
© Arhiv GBJ
Izjemnost razstave Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi v Galeriji Božidar Jakac, ki si jo je mogoče ogledati še do konca marca, se kaže v več plasteh. Najprej je treba poudariti, da gre za pomembno strokovno študijo zgodovinskega obdobja prve tretjine 20. stoletja. Kajti po prvi svetovni vojni so se v Evropi prelamljali družbeni temelji – politični, gospodarski, tehnološki, znanstveni, kulturni, mentalni in navsezadnje tudi umetniški. Kako razumeti takratni svet kataklizme in kako razumeti visoko umetnost in avantgardo ter hkratni dejanski zlom takratne liberalne meščanske družbe?
Znameniti angleški marksistični zgodovinar Eric Hobsbawm (1917–2012) je v knjigi o 20. stoletju Čas skrajnosti zapisal, da je po letu 1914 vse, kar se je lahko zateklo v zavetje modernizma, že bilo na vidiku – ekspresionizem, futurizem, funkcionalizem, abstrakcija v slikarstvu, v glasbi opustitev tonalnosti, v književnosti pa prelom s tradicijo. Ugotavlja, da so se po letu 1914 v Evropi zares pojavile štiri novosti – v Zahodni Evropi dadaizem in nadrealizem, konstruktivizem v Sovjetski zvezi in pomembno mednarodno gibanje Bauhaus. Poudarja, da so bili zastavonoše novih gibanj v umetnosti predvsem film in jazz, ki sta prihajala iz Novega sveta (ZDA), in seveda fotografija, ta z evropskimi koreninami. Prav fotografija je poleg slikarstva in kiparstva dobila svoje mesto kot pomembna umetnostna zvrst tudi na razstavi v Kostanjevici. Miha Colner, kustos razstave skupaj z Goranom Milovanovićem, direktorjem Galerije Božidar Jakac, pravi, kako je »fotografija postala osrednji medij hitro razvijajoče se industrije tiskanih medijev, film pa je s celostno infrastrukturo filmskih studiev in kinodvoran postal industrija sam zase. Oba medija sta novi generaciji prenesla podobo in izkustvo sveta na neposreden in moderen način.«
Razstava Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi se osredotoča na obdobje od leta 1925 do 1933, ko je ekspresionizem, ki je do takrat prevladoval v umetnosti Srednje Evrope, izgubil zagon in dal prostor novim umetniškim težnjam – novemu realizmu. Kot zapiše Goran Milovanović, je »umetnost novih realizmov stvarnost interpretirala na samosvoj, pogosto surovo provokativen ali izrazito tog in na videz odmaknjen način. To je bil drzen poskus uporabe realističnih pristopov in videnja realnosti na povsem nov način.« Takrat so omenjali tudi izraz »hladen pogled«, ko je umetnik motiv obravnaval brez čustev, čistunsko, objektivno in ostro, pač z občutki, ki so ustrezali takratnemu zeitgeistu.
Razstava se osredotoča na obrobne primere nove stvarnosti in novih realizmov v Srednji Evropi ter zlasti na nekatera manjša, a nič manj pomembna kulturna središča, kot so nemška Chemnitz in Halle pa avstrijski Gradec, Budimpešta, Brno, Sofija, Zagreb, Reka, Maribor in Ljubljana. Na razstavi je predstavljenih 83 umetnic in umetnikov iz osmih držav (Nemčija, Avstrija, Madžarska, Češka, Bolgarija, Italija, Hrvaška, Slovenija), pri pripravi so sodelovali s kar 26 ustanovami (galerijami in muzeji) iz Slovenije in tujine, pa tudi z zasebniki, ki so posodili nekatera dela. Sposobnost sodelovanja in dobra organizacija projekta, ki nista zanemarljivi odliki v današnji dobi površnosti in »vseznalstva«, pa sta še dve izmed pomembnih plasti razstave, prav tako postavitev v galerijski prostor, kjer so dela iz sodelujočih držav soočena med seboj in postavljena v dialog. Konceptualno je zasnovana v več tematskih sklopih na podlagi sprememb, ki so zaznamovale tisti čas: objektivni pogled in novi realizmi, modernizacija, nestabilnost in socialna nepravičnost ter množična kultura.
Razstava v Kostanjevici predstavlja obdobje, ki je v marsičem podobno našemu. Tudi današnja umetnost, tako kot takratna, se silovito odziva na družbenopolitične razmere. Takrat so se umetniki zatekli k novi stvarnosti, k novemu realizmu, k izčiščenju, pa tudi h klasicizmu in novim medijem. V času kaosa in kataklizme so izražali težnjo po vrnitvi k redu in upanju k izboljšanju družbenopolitičnih in gospodarskih razmer. Nekateri so prispevali močno družbeno angažiranost, ki je v nekaterih segmentih že napovedovala radikalizacijo družbe, totalitarizme in navsezadnje tudi prihajajočo vojno.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.