Poraz rejcev

Oktobra 2023 je vlada Roberta Goloba potrdila spremembe zakonodaje na področju varstva živali. Šlo je za eno izmed tistih namer vlade, ki so smiselne, usmerjene v prihodnost in potrebne, a so bile politično zlorabljene za klic k tradicionalnim vrednotam, ki ga po zgledu skrajne desnice v tujini za motivacijo volivcev uporabljata SDS in NSi. Številnim ukrepom se je vlada potem pod pritiskom teh dveh strank in civilnodružbenih lobijev odpovedala. Malenkostno okrepljenemu varstvu živali pa se ji za zdaj ne bo treba, saj je ureditev kot skladno z ustavno potrdilo ustavno sodišče.

Novela zakona o zaščiti živali je po daljšem času tedaj prinesla nekaj dodatnih varovalk glede ravnanja z živalmi. Z njo se je Slovenija uvrstila med države, ki v celoti prepovedujejo živalske cirkuse oziroma uporabo živali za prikazovanje in nastopanje v cirkusu. Uvedena je bila tudi možnost, da predstavniki organizacij, ki se zavzemajo za varstvo živali in imajo status organizacije, delujoče v javnem interesu, pomagajo uradnim organom, veterinarskim inšpektorjem, pri odkrivanju sumov neprimernega ravnanja z živalmi. Gre za tako imenovane kvalificirane prijavitelje, ki ta status pridobijo pod točno določenimi zakonskimi pogoji. Ti prijavitelji lahko z javne površine fotografirajo neprimerno ravnanje z živalmi in o njem obvestijo inšpekcijo.

Državni svet, ki je tradicionalno, zaradi delovanja različnih interesnih gibanj, ujetnik desnih političnih strank, je na ustavno sodišče vložil zahtevo po presoji motečih novosti. Najbolj so ga zmotili kvalificirani prijavitelji, zaradi katerih bi se – ko bi zaživeli – povečal nadzor nad ravnanjem z živalmi. Inšpektorjev pač ni nikoli dovolj, poleg tega med veterinarji in rejci obstaja neka za dobrobit živali neugodna ekonomska vez, ki bi ji lahko rekli navzkrižje interesov. Novostim so ostro nasprotovale tudi veterinarske organizacije, čeprav naj bi šlo za organizacije, ki bi morale skrbeti za dobrobit živali.

A ustavno sodišče je državni svet zavrnilo. Presodilo je, da je zakon skladen z ustavo, da so za zagotavljanje dobrobiti živali novosti dobrodošle in da so seveda dobrodošli tudi »kvalificirani prijavitelji«. Zgolj v delu, kjer so ti imeli možnost vpliva na uradne postopke – s pritožbo zoper odločitev inšpektorja, da o zadevi dokončno odloči tričlanska komisija – je bil zakon pričakovano razveljavljen.

Da je šlo predvsem za politično akcijo, kažejo tudi besede predsednika komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branka Tomažiča, nekdanjega poslanca nekdanje politične stranke SLS + SKD, iz katere sta kasneje nastali SLS in NSi. Njegove besede nimajo prav veliko zveze z živalmi, več s tisto v uvodu omenjeno bitko za retradicionalizacijo Slovenije in Evrope. Tomažič je po odločitvi ustavnega sodišča izrazil razočaranje in zaskrbljenost. Razume jo kot »drsenje Slovenije in EU v napačno smer«.

A boj za dobrobit živali se seveda še ni končal. Parlament bo kmalu začel obravnavati novo zakonsko novelo o varstvu živali, ki med drugim prinaša prepoved baterijske reje kokoši od leta 2029. To bo seveda politično vprašanje in spet govor o vsem drugem, samo o kokoših ne.