Ste prejeli vabilo na seznanitev vojaških obveznikov? Kaj zdaj?

V službi domovine

Skoraj zagotovo je med vami kdo z najstniškim sinom, ki je letos dopolnil ali pa bo dopolnil 18 let. Če je tako, obstaja precejšna verjetnost, da je prejel pismo ministrstva za obrambo, ob katerem ste se malce zdrznili in pomislili, zakaj ga vabijo na seznanitev vojaških obveznikov. Pri tem ste morda celo pogledali skozi okno, ali se zunaj nemara ni začela vojna – ko pa smo v Sloveniji naborništvo že pred časom odpravili. Brez skrbi, niste edini, tudi pri nas v uredništvu se vsako leto najde kakšen takšen zaskrbljeni oče ali mati. Tukaj smo, da vam pomagamo.

Za pojasnila, kaj narediti s pismom, smo se obrnili na ministrstvo. Kot so pojasnili, se po določilih zakona o vojaški dolžnosti še zmeraj, ne glede na opustitev izvajanja nekaterih sestavin vojaške dolžnosti v miru, vodi vojaška evidenca. Vabilo prejmejo samo fantje, ne pa tudi dekleta, saj tako veleva zakon. Šolsko ministrstvo obenem po srednjih šolah razpošlje okrožnico, naj opravičijo odsotnost dijakom, ki se bodo srečanja udeležili, in »četudi je povabilo namenjeno le dijakom, lahko srednje šole k temu spodbudijo tudi dijakinje«. Prisotnost za prejemnike pisma ni obvezna, »je pa zaželena«. V zadnjih letih naj bi se bilo na vabilo odzvalo več kot 80 odstotkov vabljenih.

V pismu denimo preberemo, da potencialni naborniki za zdaj nimajo nobenih obveznosti do države, da pa jih morajo seznaniti tudi z možnostjo ponovne uvedbe vojaške dolžnosti. »To pomeni, da bi bili pozvani na opravljanje zdravniških pregledov, na nabor in kasneje tudi napoteni na služenje vojaškega roka, kar se lahko zgodi v primeru povečane nevarnosti napada na državo, ob neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega oziroma izrednega stanja.«

Sem in tja se še zgodi, da kakšna stranka razmišlja o ponovni uvedbi naborništva. Zanj še najbolj navijajo v SDS. Nazadnje smo takšen preplah doživeli tudi pod to vlado ob sprejemanju nove obrambne strategije pred približno enim letom. V njej je ministrstvo zapisalo, da vidi rešitev za popolnitev vojske ne le v stalni sestavi in pogodbeni rezervi, ampak tudi v obvezni rezervi. A je takrat mirilo, da je smiselneje kot o naborništvu – tudi z vidika zahtevnih obrambno-varnostnih razmer – intenzivno razpravljati o načinih popolnjevanja vojske. Med države, v katerih morajo mladi opraviti obvezno vojaško usposabljanje, sodijo recimo Avstrija, Norveška, Švica, Latvija in Švedska, na ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka pa se pripravljajo v Srbiji in na Hrvaškem.

Da »biti v službi domovine ne sme biti prisilna odločitev, to mora biti notranji vzgib«, je med zaslišanjem pred prevzemom ministrskega stolčka oktobra lani dejal obrambni minister Borut Sajovic.

Kljub temu imajo mladi že zdaj različne možnosti sodelovanja s Slovensko vojsko – od zaposlitve, pogodbenega opravljanja vojaške službe v rezervni sestavi, prostovoljnega služenja vojaškega roka, možnosti udeležbe na vojaških taborih, štipendiranja do opravljanja obvezne delovne prakse.

Poglejmo samo nekaj podatkov. Lani se je v stalni sestavi Slovenske vojske zaposlilo 345 pripadnikov. Povečalo se je zanimanje za prostovoljno pogodbeno rezervo, za katero je bilo sklenjenih 268 pogodb, tako da je konec leta pogodbena rezerva štela 1086 pripadnikov. Prostovoljno služenje vojaškega roka je končalo 273 deklet in fantov, kar 150 pa se jih je nato odločilo za zaposlitev v Slovenski vojski. Podeljenih je bilo 258 štipendij, vojaških taborov pa se je lani udeležilo 1059 dijakov in študentov. Prav na dan izida revije, ki jo držite v rokah, se denimo končuje petdnevni zimski tabor v vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli, ki se ga je udeležilo okoli 130 dijakov.

Če država že razpošilja pisma najstnikom, ko dopolnijo 18 let, bi bilo dosti smotrneje, da jih vsaj prvič namesto kot kanonfuter nagovori kot volivce, zdaj tako rekoč polnokrvne državljane z vsemi pravicami in dolžnostmi, ter jih povabi na naslednje volitve.