V Zasavju se bojijo nove umazane dejavnosti
Lafarge naprodaj
Krajani Zasavja so po dolgem boju iz svoje doline pregnali cementarno Lafarge. Zdaj se bojijo, da se bo zgodba ponovila.
© Borut Krajnc
Marca 2015 je cementarna Lafarge v Trbovljah ustavila proizvodnjo. To je morala storiti na zahtevo inšpektorjev, saj je cementarna kljub razveljavitvi okoljskega dovoljenja za gorivo uporabljala petrolkoks, to je stranski proizvod nafte, ki onesnažuje okolje. Razveljavitev dovoljenja, s katerim je agencija za okolje Lafargeu v nekaterih primerih dovolila rabo petrolkoksa, sta na sodišču takrat dosegli okoljevarstveni organizaciji PIC in Focus na čelu z Urošem Macerlom iz lokalnega Eko kroga. »Mirovanje cementarne v Trbovljah pomeni pripravo tovarne na morebiten ponovni zagon v prihodnosti,« so v Lafargeu, ki se danes imenuje Holcim, zapisali v letnem poročilu 2015.
A zdaj se cementarni, kjer je bilo doslej nekakšno skladišče, obeta nova dejavnost, Holcim se umika. Da je prodajni posel že sklenjen, je v sredo potrdil kupec, podjetnik Marjan Šuštar, ki je znan zlasti kot lastnik podjetja Šuštar Trans v Kresnicah v občini Litija. »Nič ne bomo kurili, ni se treba bati,« je vehementno zatrdil in zanikal, da naj bi na lokaciji sežigal komunalno blato, kot pravijo govorice, ki so se razširile v Zasavju. »To bo skladišče biomase, kar je že naša dejavnost in jo bomo še širili. Poleg tega bomo pridelovali kameno moko, kar bo zaprt sistem, ne bo vplivov,« je dejal in dodal, da bodo za svoje potrebe uporabljali tudi kamnolom, zgolj za pridobivanje apnenca. Holcim ima koncesijo za izkop apnenca in laporja v kamnolomu Retje-Plesko.
Šuštar ne želi povedati, koliko bo plačal Holcimu. V lokalnem okolju so sicer presenečeni, ker vodilni trboveljskega Holcima postopka niso izpeljali pregledno, z razpisom ali vključitvijo občin, županov, lokalnih podjetij. »Temu se čudimo, saj interes tukaj je, in to v smeri, da se skupnost nikakor ne vrne v onesnaženje, pač pa se naprej razvijajo turizem, kmetijstvo in življenje v zdravem okolju,« pravi Uroš Macerl.
Kako je lokalno vodstvo Holcima (iz)peljalo prodajo nekdanje cementarne v Trbovljah, naj bi po naših podatkih zdaj zanimalo tudi vodilne v mednarodnem koncernu Holcim v Švici.
Kakšno podjetje je pravzaprav Šuštar Trans? Med drugim se ukvarja s prevozništvom, storitvami z gradbeno mehanizacijo in betonarno, leta 2023 je imelo že več kot 20 milijonov evrov prihodkov in slab milijon čistega dobička, podatkov za lansko leto pa še ni. Od leta 2021 ima Marjan Šuštar še podjetje Šuštar Ekološki center, ki je med drugim registrirano za zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov ter ravnanje z njimi, od lani pa še trgovinsko-storitveno podjetje Šuštar STS. Delo je sicer septembra 2022 pisalo o Šuštarjevem sporu s krajevnimi prebivalci, ko je na svojem zemljišču v naselju Študa v Domžalah brez upravnih dovoljenj postavil visoko betonsko ograjo, dolgo okoli 300 metrov, in prestavil nekaj metrov vodotoka Mlinščica. Okoljsko ministrstvo pa mu je avgusta 2022 za domžalsko lokacijo zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja za »ekološki center za predelavo komunalnega mulja«, kjer bi na leto predelal 30 tisoč ton komunalnega mulja in uporabil 20 tisoč ton lesnih sekancev.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.