Luka Volk

 |  Mladina 9  |  Družba

Strah in trepet / Česa se boji Alenka Puhar?

Res je smola, če človeka takole mučijo duhovi iz preteklosti

Alenka Puhar kot gostja Jožeta Možine v oddaji Intervju na TV Slovenija

Alenka Puhar kot gostja Jožeta Možine v oddaji Intervju na TV Slovenija
© RTVSLO

Alenka Puhar, prevajalka, publicistka in dolgoletna novinarka Dela, je zanimiva dama – in da je dama, je bilo večkrat poudarjeno tudi med oddajo Intervju na TV SLO 1, kamor je prišla v goste k Jožetu Možini. Rodila se je v partizanski družini. V tistih svinčenih letih ji je nekako uspelo prevesti roman 1984 Georgea Orwella; to je bil sploh eden izmed prvih uradno izdanih prevodov tega dela v socializmu. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila članica uredništva Nove revije in članica kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic. Janezu Janši je ostala zavezana tudi kasneje – protestirala je, ko so ga izključili iz Slovenskega centra PEN, in protestirala je pred vrhovnim sodiščem leta 2014, ko so protestniki zahtevali njegovo izpustitev iz zapora.

V oddaji je natrosila kar nekaj krepkih, a najbolj smo zastrigli z ušesi, ko se je lotila predloga medijskega zakona, ki so ga pripravili v Levici. »Po pravici bom povedala, da tega zakona nisem šla brat,« je začela. Pri takšnem uvodu po navadi veš, da stvar obeta. »Lahko rečem, da je to sramota, in kot starejša oseba, ki je večino svojega življenja morala preživeti pod obnebjem tovarišev in tovarišic, ki mislijo, da vse najboljše vedo in da vedo, kaj je prav in kaj ni, kaj se sme reči in kaj ne, sem ogorčena nad tem, da bi to zdaj neka Levica ponovila v malo modernizirani obliki, kar sem jaz preživljala vse življenje v dobi enoumja oziroma Komunistične partije.«

Ker nas je zaskrbelo, od kod takšen strah, smo Alenko Puhar poklicali in vprašali, kaj jo tako zelo muči pri Levici. To je vseeno stranka, ki so jo pred desetimi leti oblikovali večinoma študentje, ki niso imeli kaj dosti povezave ne s Komunistično partijo ne z revolucijo. »Seveda ne,« je odgovorila, »ampak nobenega dvoma ni, da tukaj obstajajo vzporednice. Cela vrsta njihovih ciljev in izjav me spominja na Edvarda Kardelja in druge može tistega časa.«

Res je smola, če človeka takole mučijo duhovi iz preteklosti. Zato trdno upamo, da si bo vendarle čim prej opomogla.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.