Začetek trgovinske vojne

»Trgovinske vojne so izbruhnile,« je agencija Reuters sporočila v torek zjutraj, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel dodatne 25-odstotne carine na uvoz iz Kanade in Mehike in podvojil carine za uvoz iz Kitajske na 20 odstotkov. Izvršni direktor ene največjih ameriških verig diskontnih veleblagovnic in hipermarketov Target je že čez nekaj ur napovedal, da bodo v naslednjih dneh zvišali cene nekaterih sezonskih živil, kot je avokado iz Mehike: »Če zdaj obstaja 25-odstotna carina, se bodo te cene zvišale.« Preprosta logika, ki kaže, da bodo breme Trumpovih carin takoj in vsaj delno prevzeli ameriški potrošniki, ki jim je Trump obljubljal nižje življenjske stroške. Države Evropske unije na Trumpove carine še čakajo, a se unija na njihov prihod tudi že pripravlja. Zlasti pozorna mora biti na izbiro povračilnih ukrepov na Trumpovo carinsko alanfordovsko politiko »najprej streljaj, potem sprašuj«, opozarja profesor Ekonomske fakultete Marko Jaklič.

»Če se bo Evropa odločila za povračilne ukrepe, bi morali predvsem razmišljati, da ti ukrepi ne bodo prvenstveno prizadeli domačih potrošnikov prek višjih cen osnovnih dobrin, kot se nakazuje v ZDA. Udariti je treba tam, kjer imajo Američani presežke v trgovinski bilanci, to pa so finančne storitve in predvsem digitalne storitve. O digitalnih davkih se že dlje predvsem govori, gre za Amazon, Google, Netflix in podobne storitvene monopole, ki se dajo obdavčiti, preden se bodo razvile evropske alternative,« pravi Jaklič, ki kot nujo vidi tudi intenzivno krepitev partnerstev z drugimi deli sveta. Nekatere nedavne poteze EU se mu v tem kontekstu zdijo zgrešene, zlasti lanska uvedba carin na električna vozila, uvožena iz Kitajske. »Na tak način poskušati omejevati Kitajsko je precej nesmiselno. Kitajska je glavna akterka pri povezovanju tega ’preostalega sveta’, ki mogoče ni še toliko močan po kupni moči, a se organizira in tukaj mora partnerstva iskati tudi EU. Carine so bolj politično kazanje mišic, ekonomsko pa praviloma ne koristijo, ampak prinašajo nestabilnosti in napetosti.«

Morda pa vendar obstaja podobnost med Trumpovimi carinami in carinami, ki jih je Evropska unija sama lani uvedla na električna vozila, uvožena iz Kitajske, in zaradi katerih je Kitajska sprožila postopek zoper EU pred Svetovno trgovinsko organizacijo, ki še nima epiloga? Gre za carine, ki jih je EU sprva začasno uvedla 5. julija lani, nato pa dokončno določila 29. oktobra: z njimi je obstoječe 10-odstotne carine za pet let zvišala še z dodatnimi 7,8- do celo 35,3-odstotnimi carinami.

»Tega dvojega nikakor ni mogoče primerjati,« so nam odgovorili iz evropske komisije. »Izravnalne dajatve, ki jih je uvedla EU na baterijska električna vozila (BEV) iz Kitajske, so bile uvedene po dolgotrajni in obsežni preiskavi, ki je bila vodena skladno z zakonodajo EU in pravili Svetovne trgovinske organizacije.« Komisija je 4. oktobra 2023 sprožila preiskavo zaradi sumov, da Kitajska po vsej verigi subvencionira proizvajalce električnih avtomobilov, s čimer naj bi povzročala nelojalno konkurenco in gospodarsko škodo proizvajalcem iz EU. »Dokončne ugotovitve preiskave so to potrdile in komisija je nato 29. oktobra 2024 uvedla dokončne izravnalne dajatve na uvoz električnih vozil iz Kitajske, ki so začele veljati 30. oktobra.« Za različne znamke veljajo različne dodatne carine, recimo 17-odstotna za največjega kitajskega proizvajalca električnih vozil BYD, za vozila znamk Geely velja 18,8- in za vozila skupine SAIC 35,3-odstotna dodatna carina, vozila Tesla, ki jih na Kitajskem od 2019 proizvaja podjetje Elona Muska Gigafactory Shanghai, pa so ob uvozu v EU obremenjena s 7,8-odstotno dodatno carino. »Te dajatve so izračunane na podlagi dejanskih zneskov subvencij, ki so jih prejela posamezna preiskovana podjetja. Zato so merljive in ciljno usmerjene, njihov namen pa je le vzpostaviti enake konkurenčne razmere in hkrati zagotoviti, da bo trg EU še naprej odprt za uvoz iz Kitajske. Trgovina se nadaljuje,« še odgovarjajo iz Bruslja.

Smiselno za Evropsko unijo je s povračilnimi ukrepi udariti tam, kjer imajo Američani presežke v trgovinski bilanci, to pa so finančne in digitalne storitve.

Ekonomist Marko Jaklič ob tem pojasnjuje, da je zlasti v avtomobilski industriji težko kakšni državi očitati državno pomoč, saj ta povsod poganja to industrijo, celo Teslo v lasti milijarderja Elona Muska. Washington Post je konec februarja objavil rezultate dolgotrajnejše raziskave, ki je pokazala, da sta Muskovi podjetji Tesla in SpaceX v zadnjih 20 letih prejeli več kot 36 milijard evrov državnega denarja »prek državnih pogodb, posojil, subvencij in davčnih olajšav, pogosto v za podjetja najbolj kritičnih trenutkih«. Največ subvencij je Musk dobil pod predsednikom Joejem Bidnom.

Prav avtomobilska industrija sicer nazorno razgalja tudi druge težave, ki se pojavijo pri poskusih urejanja sveta s kaznovalnimi carinami. Iz Mehike, za katero je Trump v torek uvedel dodatne, 25-odstotne splošne carine, je lani v ZDA prišla skoraj polovica, točneje 44 odstotkov, vseh avtomobilov Volkswagen, ki jih je ta sicer nemški koncern lani prodal v ZDA. Podobno je bila Mehika za samimi ZDA druga največja država izvora vozil, ki so jih v ZDA prodali koncerni Stellantis (ta združuje 14 znamk, med drugim Opel, Fiat, Chrysler, Peugeot, Lancia, Jeep, Maserati), Nissan, Mazda, Honda in Ford, je opozoril eden vodilnih globalnih ponudnikov podatkov in analiz za avtomobilsko industrijo, britanski JATO. »Globalni avtomobilski koncerni so namreč razvili tako imenovano globalno optimizacijo, ki pomeni, da na primer v ZDA delajo neko vrsto avtomobilov za ameriški trg in tudi za druge trge. In zdaj bodo ti proizvajalci s carinami in povratnimi carinami dvakrat kaznovani. Trump podjetja poziva, naj avtomobile za ZDA pridejo izdelovat v ZDA, a to terja čas in tudi vprašanje je, ali je proizvodnja vseh modelov v eni državi lahko ekonomična, globalizacija namreč ima neko svojo logiko tudi v stroškovnem delu,« opozarja Jaklič.

Glede ameriških carin, ne da bi jih eksplicitno omenili, iz evropske komisije odgovarjajo: »Enostranski, neupravičeni in vsesplošni carinski ukrepi grozijo, da bodo povečali poslovne stroške ter škodovali delavcem in potrošnikom. So nezdružljivi z mednarodnimi trgovinskimi pravili in povzročajo nepotrebne gospodarske motnje ter spodbujajo inflacijo. Škodljivi so za vse strani.«

S podobno ugotovitvijo se je v torek odzvalo kitajsko finančno ministrstvo. »Enostransko zvišanje carin s strani ZDA škoduje večstranskemu trgovinskemu sistemu, povečuje breme za ameriška podjetja in potrošnike ter spodkopava temelje gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med Kitajsko in ZDA,« so zapisali v uvodu uradnega akta, s katerim so z 10. marcem napovedali uvedbo 10- do 15-odstotnih povračilnih carin na več kot 700 kmetijskih izdelkov iz ZDA. Izbira ameriških kmetijskih izdelkov za povračilne ukrepe seveda ni naključna, Kitajska je zanje največji trg. Zlasti naj bi bili od Kitajske odvisni ameriški proizvajalci soje, ki na leto tja izvozijo za 13 milijard dolarjev, zdaj pa bodo dobili dodatne 10-odstotne carine. ZDA so sicer že leta 2018 na Kitajskem izgubile status največje dobaviteljice kmetijskih proizvodov, od takrat so na drugem mestu za Brazilijo – prav zaradi Trumpovih takratnih carin.

Washington Post je konec februarja razkril, da sta Muskovi podjetji Tesla in SpaceX v zadnjih 20 letih prejeli več kot 36 milijard evrov državnega denarja.

Kanada je že v torek uvedla 25-odstotne povračilne carine za več kot 20 milijard dolarjev vredne izdelke iz ZDA, ki jih Kanada uvozi na leto, med drugim za pomarančni sok, arašidovo maslo, vino, žgane pijače, pivo, kavo, naprave, oblačila, obutev, motorna kolesa, kozmetiko, papir. Če Amerika carin ne bo odpravila v 21 dneh, je Kanada napovedala dodatne carine še za 125 milijard dolarjev uvoza iz ZDA, med drugim bo dodatno ocarinila vozila, jeklo, letala, sadje, zelenjavo, govedino in svinjino.

Kakšne bodo srednjeročne in dolgoročne posledice carin, je po besedah ekonomista Marka Jakliča težko napovedati, sedanje analize »zajetim« državam napovedujejo za približno odstotno točko nižje rasti BDP. »To se ne zdi veliko, a posamične panoge bodo prizadete bolj kot druge, odprtih je ogromno front, a zagotovo še ne vse – vse to otežuje natančnejše ocene,« dodaja. Zelo pomembno zdaj bo, pravi Jaklič, kaj se bo dogajalo s tečajem dolarja. »Ko so Američani naredili kakšno takšno ’štalo’ v preteklosti, je paradoksalno vrednost dolarja narasla, razlogov je več. Če bodo te carine pritiskale na inflacijo v ZDA in bo njihova centralna banka posledično zviševala ali pa vsaj ne bo več zniževala obrestnih mer, potem bo tudi vrednost dolarja naraščala, kar pa pomeni posledično manj konkurenčen izvoz ameriških podjetij in dobro novico za evropska podjetja, vezana na evro.«