Z motorko nad podnebje 

Zaradi podnebnega zanikovalca Donalda Trumpa se ZDA oddaljujejo od zelenega prehoda

Ameriški predsednik Donald Trump in njegov svetovalec Elon Musk po zgledu argentinskega predsednika Javierja Mileija, ki je pred volitvami hodil naokoli z motorno žago, delata reze v javno upravo. Musk se je z odpuščanjem lotil tudi Nacionalne uprave za oceane in ozračje, odpustil naj bi bil več sto, po nekaterih podatkih od 800 do 1300 zaposlenih v tej ustanovi. To ni bilo večje presenečenje, saj je Trump, sloviti podnebni zanikovalec, že prvi dan predsedovanja med drugim zaukazal izstop ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma.

Ukrepi nove ameriške administracije so v posmeh tistim, ki so v ognjenih zubljih januarskih požarov v Kaliforniji izgubili premoženje ali ljubljene. Na začetku tedna pa je v Severni in Južni Karolini spet divjalo okoli 175 požarov. »Trump se obnaša kot tipični beli moški pri osemdesetih z občutkom ogromne moči, ki mu ni mar za prihodnost,« je kritična klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. »Njegove odločitve na okoljskem področju so enako neracionalne in nekoherentne kot na drugih področjih. Vtis imamo, da ustvarja velike in nepremišljene spremembe samo zato, ker jih lahko. In če nekaj počneš samo zato, ker lahko, potem je meja le nebo. Žal.«

Posegi v svetovno dogajanje, kot je izstop iz sporazuma, pomenijo samo prelaganje bremena odločitev na Kitajsko in Evropsko unijo (EU), je prepričana, pri čemer bi bila velika zmagovalka zelenega prehoda Kitajska, ZDA pa bistvenega dobička od zanikanja podnebnega ukrepanja ne bodo imele. Kvečjemu nasprotno: demontaža agencij za okolje in organizacij za varstvo prebivalcev pred ujmami bo slej ko prej pomenilo večje finančno breme za ZDA, prav tako, če bodo predvsem tuji znanstveniki, ki so steber ameriškega napredka, zaradi Trumpovih manevrov začutili potrebo po selitvi.

»Evropska desnica si Trumpa jemlje za svetel zgled okoljskih politik. Tudi vse neučinkovite leve in sredinske vlade, ki do zdaj niso znale ali hotele uveljaviti podnebnega ukrepanja, bodo v Trumpu videle grešnega kozla in izgovor, da brez sodelovanja ZDA ne gre ali pa da nima smisla.«

Dr. Lučka Kajfež Bogataj,
klimatologinja 

Obeti ob tem niso najbolj rožnati niti za EU. »Evropska desnica si Trumpa jemlje za svetel zgled okoljskih politik. Tudi vse neučinkovite leve in sredinske vlade, ki do zdaj niso znale ali hotele uveljaviti podnebnega ukrepanja, bodo v Trumpu videle grešnega kozla in izgovor, da brez sodelovanja ZDA ne gre ali pa da nima smisla,« pravi Lučka Kajfež Bogataj. »Če sploh ne omenjam, da bo večina okoljskega deleža proračunov v EU (in še kje) končala v vojaškem sektorju.«

Sem in tja se vseeno pokaže kakšen žarek upanja. V dunajskem inovacijskem centru Vienna GeoSpace Hub s sateliti poskušajo zagotoviti boljši vpogled v potek podnebnih sprememb, s satelitskimi podatki pa lahko med drugim optimizirajo rabo sončne energije, saj je z njimi mogoče natančneje napovedovati, kdaj, kje in koliko bo sijalo sonce, podatki pa so lahko v pomoč tudi pri odkrivanju vročih točk v mestu. Na Dunaju nameravajo do konca leta 2028 vzpostaviti podatkovno zbirko, ki naj bi omogočala učinkovitejše ukrepe za prilagajanje mest podnebnim spremembam.