Kordiš gre po svoje 

Poslanski odpadnik iz Levice Miha Kordiš in najpomembnejši člani te stranke so se v tem mandatu znašli na različnih bregovih – Kordiš, ki je v stranki ustanovil tako imenovano levo krilo, bi verjetno rekel, da sam stoji na tistem bolj levem bregu, drugi pa na desnem. Potem ko so mu v stranki novembra lani zamrznili članstvo, ker je večkrat javno nastopil proti Levici in naj bi bil tudi verbalno nasilen do strankarskih kolegov, poleg tega je poskušal izsiliti zaposlitev strokovne sodelavke, je v stranki stekel disciplinski postopek, ki se te dni končuje in bi lahko vodil do Kordiševe izključitve.

Čeprav ni čisto jasno, ali bodo odločitev v stranki sprejeli še pred koncem tedna ali pa bo sprejeta prihodnji teden – pri čemer se Kordiš lahko nanjo še pritoži –, je poslančeva prihodnost v stranki negotova. Zato napoveduje ustanovitev nove stranke.

Tudi če ga iz Levice ne bodo izključili, ostaja vprašanje, ali bi na naslednjih volitvah lahko nastopil na njeni listi. Statut stranke namreč določa, da so lahko člani stranke na isto javno funkcijo voljeni le za dva polna mandata zapored. Če bi hotel znova kandidirati, bi mu moral dodatni mandat dodeliti svet stranke – to pa je glede na trenutna razmerja v njej malo verjetno. Če želi Kordiš ostati v politiki, mu tako rekoč ne preostane drugega, kot da ustanovi lastno, kakopak socialistično alternativo.

»Očitno je, da potrebujemo dejansko levo stranko, ki se bo borila za ljudi, saj v slovenskem političnem prostoru ni niti ene več. Da, če do izključitve pride, bomo socialisti stranko ustanovili,« pravi Kordiš. »O imenu boste obveščeni, ko bo. To je sladka skrb. Socialistična stranka ni ime, ampak so ljudje.«

»Bom popolnoma neposreden: stranka bo socialistična z dolgoročnim ciljem odprave kapitalizma. Kratkoročno naša prizadevanja uokvirjata dva cilja: mir in blaginja, ki sta odgovor na rastoči militarizem, draginjo in neenakost,« nadaljuje. Bodoča stranka naj bi si med drugim prizadevala zavarovati socialno državo pred demontažo, zlasti javno zdravstvo pred privatizacijo, Kordiš bi rad zvišal plače in najnižje pokojnine ter odpravil revščino in družbeno neenakost. »Kot družba smo dovolj krepki, da navedene težave lahko rešimo.«

A vladajoči razred pri družbenih potrebah varčuje, investira pa v vojno, pravi. »Vse manjšo rentabilnost evropskega kapitalizma poskuša reševati z investicijami v kupovanje in proizvodnjo orožja ter agresivno zunanjo politiko. Iz Nata moramo izstopiti, takoj in nemudoma pa se moramo odreči vsem orožarskim poslom, ki se sklepajo za naš denar, na naš račun, ekskluzivno za interese tujih centrov moči in dobičke mednarodnih orožarjev. Vso podporo vojskovanju Slovenije v Ukrajini in izraelskemu ekspanzionizmu moramo končati.«

Nekaj je sicer kričanje parol, nekaj drugega pa ustanovitev stranke. To je, če nimaš pravega zaledja, resno garanje.

Doslej naj bi se bilo po njegovih besedah že zbralo okoli 500 podpornikov, med njimi so tudi člani ali nekdanji člani Levice, ki bi se lahko odpravili na samostojno pot s Kordišem. »Vsem nam je skupno, da so nam politično domovino odrekli, a smo se za mir in blaginjo pripravljeni truditi dalje in stati za svojimi obljubami. Vemo, da je to tudi edino učinkovito zdravilo zoper skrajno desnico.« A kako množična je resnično podpora novemu socialističnemu projektu, bo, če Kordiš misli resno, verjetno pokazal šele ustanovni kongres stranke.

Vsak nov politični projekt, če ni ravno satelit kakšne druge stranke, je dobrodošel, pomeni krepitev demokratičnega življenja. Bila bi škoda, če bi Kordiševa stranka ogrozila obstanek Levice v parlamentu, a takšna je cena demokracije. Ko se je Kordiš kot kandidat Levice odpravil na predsedniške volitve, sicer ni bil preveč prepričljiv – v prvem krogu je zbral 2,81 odstotka glasov in zasedel zadnje mesto.