Konec lova

Zavod za gozdove je 18. februarja pripravil pojasnilo, kakršnih ne dobimo prav pogosto. Gre za odločitev, s katero se bo vsaj deloma zmanjšal obseg lova v slovenskih gozdovih. Slovenija spada med države, ki bi jih lahko označili za lovski raj na zemlji. Ali vsaj v Evropi. Pri nas rekreativni in turistični lov iz leta v leto bolj cveti. Zato so te besede marsikoga presenetile: »Zavod za gozdove Slovenije bo s 1. majem v Beltincih opustil vzrejo fazanov in poljskih jerebic ter s tem zaprl še zadnje tovrstno vzrejališče v Sloveniji. Lovišče s posebnim namenom Fazan Beltinci ostaja, lovstvo na tem območju pa se preusmerja v javne naloge lovstva.«

Ko smo aprila lani na tem zavodu poizvedovali o vzreji divjih živali z namenom izpusta v naravo za potrebe lova, je direktor Gregor Danev pojasnil, da se vzreja ptic v vzrejališču v Beltincih »zadnja leta zmanjšuje«. To potrjujejo statistični podatki. Vzreja fazana, race mlakarice in poljske jerebice se je sicer v Beltincih izvajala 64 let. V »najboljših« časih so na leto vzgojili 80 tisoč fazanov ter po 8000 jerebic in rac mlakaric. V zadnjem desetletju so vzredili okoli 20 tisoč fazanov in okoli 4000 jerebic z namenom izpusta v naravo. A recimo še leta 2021 je bilo vzrejenih in v naravo dodanih 18.740 fazanov, leta 2023 pa jih je bilo že točno pol manj.

Na zavodu za gozdove lani spomladi še niso nič omenjali opustitve vzreje in zaprtja vzrejališča. Zdaj pojasnjujejo, da so pogovori o tem potekali že dlje, razlog pa je bilo »oteženo poslovanje vzrejališča, k čemur so največ prispevale negotove razmere, povezane z visokimi cenami krme, energentov in stroškov dela, ki so vplivali na višje cene vzrejene divjadi in s tem na manjši odkup«. Dodajajo še, da so vzrejni objekti dotrajani in bi bili potrebni temeljite obnove in posodobitve, »za kar pa ni potrebnih sredstev«. Vzrejališče zapirajo s 1. majem, lovstvo na tem območju pa se bo preusmerilo v »javne naloge lovstva«.

In katere so te? Na zavodu pojasnjujejo, da gre za »ukrepe v življenjskem okolju divjadi, odvzem divjadi v skladu z lovskoupravljavskim načrtom, ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi, monitoring populacij divjadi, aktivnosti v zvezi s škodo od in na divjadi, usposabljanje, komuniciranje z javnostjo, lovskočuvajska služba, znanstvenoraziskovalno delo ter druge naloge v skladu z zakonom in podzakonskimi akti …« Po domače rečeno, gre za vse druge naloge razen vzreje divjadi.

Ne glede na to, zakaj naj bi se vzrejališče zaprlo, ima ta odločitev pomemben simbolni pomen. Država je opustila vzrejo divjadi z namenom izpusta v naravno okolje za potrebe lova. Morda je naslednji korak razmislek o krmljenju divjadi, ki je vzreja divjadi v naravnem okolju, katere posledica je umetno povečevanje populacij divjih živali, kar znova omogoča in spodbuja široko razširjen lov.