Krška nuklearka 1983–2063

Jedrska elektrarna Krško naroča presojo podaljšanja delovanja do leta 2063

Vodstvo Nuklearne elektrarne Krško je očitno le dobilo zeleno luč, da začne preverjati, ali bi bilo mogoče in zlasti varno podaljšati obratovanje na 80 let. Sredi februarja je objavilo mednarodno javno naročilo, s katerim išče izvajalca »študije izvedljivosti podaljšanja obratovalne dobe nuklearke s 60 na 80 let«.

Jedrska elektrarna v Krškem (NEK), ki je v skupni lasti Slovenije in Hrvaške oziroma državnih družb Gen energija in Hrvatska elektroprivreda in v upravi katere sedita predstavnika obeh, Gorazd Pfeifer in Saša Medaković, formalno obratuje od januarja 1983, poskusno pa že od leta 1981. Sporazum o gradnji sta oktobra 1970 podpisala predsednika izvršnih svetov skupščine in sabora Stane Kavčič in Dragutin Haramija, novembra 1971 je bila z mednarodnim razpisom izbrana tehnologija ameriškega Westinghousa.

Po 40 letih delovanja je NEK januarja 2023 dobila zeleno luč za podaljšanje delovanja za 20 let, to je do leta 2043. To podaljšanje je skušala država speljati recimo brez presoje vplivov na okolje; tri okoljevarstvene organizacije, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Focus – društvo za sonaravni razvoj in Umanotera, so leta 2020 šele s tožbo dosegle razveljavitev odločitve agencije za okolje, da za podaljšanje delovanja do leta 2043 ta presoja ni potrebna.

Dodatno podaljšanje delovanja NEK do leta 2063 je postalo aktualno zaradi zadnje energetske krize, a je pomemben del državne energetike, ki si prizadeva za gradnjo drugega bloka v Krškem (JEK 2), to razpravo in začetek postopkov preprečeval. Zakaj? Podaljšanje delovanja NEK, ki prispeva več kot petino elektrike, porabljene v Sloveniji, zmanjšuje »usodno potrebnost« JEK 2, o kateri smo lani poslušali več mesecev.

Presoja, ali je podaljšanje delovanja NEK na 80 let, torej da ne bi delovala le do leta 2043, ampak do 2063, sploh mogoče, je strokovno zahteven proces, razpis NEK, ki se izteče 14. marca, meri na specializirane mednarodne institucije. Cena ponudbe bo namreč imela pri odločitvi 60-odstotno vlogo, preostalih 40 odstotkov bodo prispevale reference. Vodilni projekta bo moral imeti izkušnje z vodenjem »vsaj enega projekta, povezanega z dolgoročno strategijo obratovanja elektrarn z ameriško tehnologijo«. Študija naj bi med drugim ponudila konkretne odgovore o potrebnih tehničnih in procesnih izboljšavah, časovnice procesov in oceno stroškov, končana naj bi bila v osmih mesecih.

Dovoljenje za podaljšanje delovanja na 80 let ima po svetu že več jedrskih elektrarn s tehnologijo, kakršna je uporabljena v Krškem. Iz NEK so konec lanskega leta potrdili, da imajo v ZDA tako dovoljenje že štiri Westinghousove elektrarne, za nekatere pa še potekajo upravni postopki za podaljšanje pri ameriškem upravnem organu NRC. NRC ali po slovensko Jedrska regulatorna komisija ZDA je prvo podaljšanje obratovanja s 60 let na 80 odobrila decembra 2019, in sicer dvema Westinghousovima reaktorjema jedrske elektrarne Turkey Point na Floridi, ki delujeta od julija 1972 in aprila 1973.

Vzporedno se sicer nadaljuje projekt drugega bloka JEK 2. Pred tedni je postalo jasno, da projekt nič več ne zanima korejskega dobavitelja KHNP. Študiji tehnične izvedljivosti projekta JEK 2 tako zdaj pripravljata le še ameriški Westinghouse in EDF.