Prevelik poseg v zasebnost

Novela zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki so jo vložili poslanci Svobode s poslanko Tamaro Kozlovič na čelu, je razburila del strokovne javnosti; ta se boji možnosti zlorab osebnih podatkov voznikov.

Zakon v predlagani obliki bi občinam, DARS in Slovenskim železnicam omogočil, da s sistemi za samodejno prepoznavo registrskih tablic (sistemi ANPR, Automatic number-plate recognition systems) spremljajo vozila in s tem lažje organizirajo promet in parkiranje na javnih parkirnih mestih. Te sisteme že lahko uporabljajo občine in zasebne entitete, kot so trgovine, a ne na javnih površinah. Prav to neskladje naj bi bilo razlog za zakonske spremembe. Pobudo za spremembo zakonodaje naj bi bile dale občine, ki jih je dosedanja ureditev pri načrtovanju prometa omejevala.

Pomisleke je izrazila služba informacijskega pooblaščenca (IP), ki opozarja, da v zakonu ni dovolj natančno definirano, kdaj in kako se lahko posamezni osebni podatki zbirajo, pravna praznina pa vedno odpre prostor za morebitne zlorabe. Med drugim bi občine lahko merile parkirni utrip, ki je definiran kot ugotavljanje, »katera skupina uporabnikov parkira na parkirnih mestih, kdaj in za koliko časa«. V uradu pooblaščenca opozarjajo, da »uporaba sistemov ANPR za namen ugotavljanja parkirnega utripa pomeni glede na nejasnost in mogočo izredno široko razlago tega pojma bistveno nesorazmeren poseg v zasebnost posameznikov«. Tako je že januarja zapisala informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik.

Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke, še bolj plastično razloži, kaj se lahko zgodi, če opredelitve v zakonu niso natančne. »Pri definiciji parkirnega utripa je govor o različnih skupinah uporabnikov, a ni jasno, na kakšne skupine se predlog nanaša, kdo to odobri, koliko časa se izvaja in kje. Dokler pa so definicije ohlapne, je težko predvideti varovalke.« Tomšič še dodaja, da je lokacijska zasebnost pomembna pravica posameznika in da se tu odpira prostor, da vanjo občine čezmerno posežejo.

Še ena stvar, ki skrbi urad, je poseg predloga zakona v zakon o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-2), saj bi se spremenil 80. člen zakona, ki prepoveduje prepoznavo registrskih tablic na javnih površinah. Na prvi pogled je to smiselno, ZVOP-2 se mora prilagoditi zakonu o načrtovanju prometa, a Tomšič opozarja, da prepoved prepoznave tablic v ZVOP-2 ni absolutna, drugi zakoni lahko prepoznavanje tablic omogočijo. »Ne gre za absolutno prepoved, ampak pogoj, da mora vsako spremembo vendarle potrditi državni zbor v obliki zakona.«

Tamara Kozlovič je po sestanku z informacijsko pooblaščenko v sredo zagotovila, da bodo v zakonodajnem postopku v državnem zboru skušali rešiti omenjene težave. Dodala je še, da se ji »ne zdi korektno, da nekateri ljudi strašijo, da jih bomo zdaj nadzirali, v tem primeru nas nadzirajo tudi radarji«. Obstaja velika verjetnost, da bo sporna sprememba 80. člena ZVOP-2 odstranjena iz predloga.