Zakon, ki bi ukrotil Airbnb, nadaljuje pot v parlament

Deset mesecev po tem, ko so na gospodarskem ministrstvu prvič predstavili predlog zakona o gostinstvu, ki bi omejil kratkoročno oddajanje stanovanj prek platform, kot sta Airbnb in Booking, mu je zdaj le uspelo priromati iz ministrskih logov v vlado, v prihodnjih mesecih pa bo pot nadaljeval v državni zbor, kjer naj bi ga sprejeli še pred poletjem.

Dopolnjeni predlog bi omejil najeme stanovanj v večstanovanjskih stavbah na največ 60 dni na leto, oddajanje pa bi bilo omogočeno le fizičnim osebam s statusom sobodajalca, ki bi potrebovale 75-odstotno soglasje drugih etažnih lastnikov in soglasje etažnih lastnikov mejnih stanovanj. Pri čemer bodo imele občine, na podlagi analize razmer na turističnem in stanovanjskem področju, možnost pogoje zaostriti (na največ 30 dni) ali omiliti na največ 90 dni. Manj omejujoč režim bi veljal za stanovanja v eno- in dvostanovanjskih stavbah z največ 150 dnevi oddaje, če bo imel sobodajalec tam prijavljeno stalno prebivališče.

»Ne moremo razumeti, zakaj je vlada tako dolgo zavlačevala z zakonom, ki bi lahko imel takojšnje učinke na nepremičninski trg – v nasprotju z gradnjo neprofitnih stanovanj, katere učinki bodo vidni šele čez več let,« je ob tem kritičen Tadej Štrok iz inštituta Danes je nov dan, kjer so lani zagnali kampanjo »Airbnb, pejt domov!«, s katero so opozorili na škodljive učinke turističnih najemov stanovanj. »Ne moremo se znebiti občutka, da je bilo nekomu v interesu z zakonom odlašati čim dlje in tako ’rešiti’ še kakšno poletno sezono brezskrbnega oddajanja turističnih stanovanj.«

Na ministrstvu trdijo, da je bil zakon tako dolgo na videz v leru, ker so imeli opravka z več kot 500 prispelimi pripombami. Kljub temu se je združenje sobodajalcev, ki zakonu nasprotuje, počutilo neslišano, če bo zakon sprejet, pa grozi z ustavno presojo. Člani združenja so prepričani, da bi bila z zakonom kršena svobodna gospodarska pobuda. Ustava sicer pravi, da se ta ne sme izvajati »v nasprotju z javno koristjo«, pa tudi, da naj bi država ustvarjala možnosti, »da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje«.

Če bo zakon sprejet po veljavni časovnici, bo začel veljati z letom 2026. Za učinkovit nadzor bo potem treba počakati še pol leta, da bo implementirana evropska uredba, po kateri bo stanovanjem dodeljena posebna identifikacijska številka.

Čeprav zakon ne odpravlja vseh težav – omejitev na 60 dni najemodajalcem še zmeraj pušča manevrski prostor, da poleti, na vrhuncu sezone, najemnika vržejo na cesto in stanovanje oddajo turistom –, bi vseeno utegnil vsaj pristriči peruti največjim špekulantom in sprostiti stanovanjski fond. Samo za primerjavo: leta 2019 je bilo na platformah v ponudbi okoli 2600 stanovanj, leta 2023 pa že več kot 12.900. Leta 2018 so najemodajalci tako zaslužili 66,5 milijona evrov, leta 2022 pa 174,8 milijona. Verjetno najboljša, četudi radikalna poteza bi bila takšne platforme enostavno prepovedati – v Barceloni si prizadevajo, da bi oddajanje stanovanj turistom v celoti prepovedali do leta 2028.

V Inštitutu 8. marec pa so minuli teden predlagali, da bi Ljubljana, kjer so težave s stanovanji največje, s spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča zvišala obdavčitev nepremičnin, ki se namesto za stanovanjsko rabo uporabljajo za kratkoročno oddajanje. A župan Zoran Janković nad predlogom ni pokazal pretiranega navdušenja.

Zakon o gostinstvu bo zdaj v rokah poslancev. »Parlamentarni postopek nas skrbi z dveh vidikov – dodatnih poskusov zavlačevanja in rahljanja omejitev,« pripomni Štrok. »Med poslanci je namreč kar nekaj najemodajalcev in celo nepremičninskih mogotcev, zato bo zakon tudi zanimiv preizkus njihove zavezanosti interesu ljudstva.«