14. 3. 2025 | Mladina 11 | Družba
Nezaželeni sosedje
Razseljevanje institucionaliziranih oseb in nasprotovanje lokalne skupnosti
»Poklicna« političarka Maša Kociper širi predsodke o ljudeh s težavami v duševnem zdravju
© Borut Krajnc
Profesorji s Fakultete za socialno delo v Ljubljani s prvopodpisanim dr. Milkom Poštrakom v javnem pismu »ostro obsojamo izjave državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade Maše Kociper«, očitajo ji »širjenje predsodkov o ljudeh s težavami z duševnim zdravjem« in v njenih besedah »prepoznavamo sovražni govor«. Gre za odziv na pred časom v časniku Dnevnik razkrito komunikacijo med Mašo Kociper in ministrom za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem, v kateri je Kociprova zapisala, da želi »dobiti zagotovilo«, da v Sloveniji po izvedeni deinstitucionalizaciji »ne more priti do kakšnega nepredvidenega dogodka, kot je bil tisti konec leta v Zagrebu, ko je prišlo do uboja več otrok«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Družba
»Poklicna« političarka Maša Kociper širi predsodke o ljudeh s težavami v duševnem zdravju
© Borut Krajnc
Profesorji s Fakultete za socialno delo v Ljubljani s prvopodpisanim dr. Milkom Poštrakom v javnem pismu »ostro obsojamo izjave državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade Maše Kociper«, očitajo ji »širjenje predsodkov o ljudeh s težavami z duševnim zdravjem« in v njenih besedah »prepoznavamo sovražni govor«. Gre za odziv na pred časom v časniku Dnevnik razkrito komunikacijo med Mašo Kociper in ministrom za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem, v kateri je Kociprova zapisala, da želi »dobiti zagotovilo«, da v Sloveniji po izvedeni deinstitucionalizaciji »ne more priti do kakšnega nepredvidenega dogodka, kot je bil tisti konec leta v Zagrebu, ko je prišlo do uboja več otrok«.
Slovenija se glede na število ljudi, predvsem z različnimi oblikami hendikepa, ki živijo v 24-urnem organiziranem varstvu oziroma instituciji, uvršča med evropske države z najvišjo stopnjo institucionalizacije. A zadnja leta država z evropskimi sredstvi začenja postopek deinstitucionalizacije, torej razseljevanja nekaterih institucionaliziranih oseb v skupnost, v stanovanjske skupine. Državna sekretarka pravi, da je težava v pomanjkljivi komunikaciji z lokalnim prebivalstvom, kar povzroča strah pred novimi sosedi, predvsem pred tistimi duševnimi bolniki, ki so bili v institucije nameščeni s sklepom sodišča, ker so nevarni za okolico. Dodaja, da je v tem pogledu zgolj posredovala vprašanja dveh poslank Svobode, ki ju s takšnimi strahovi že dlje seznanjajo lokalni prebivalci, predvsem s Krasa. Tam poteka razseljevanje uporabnikov Doma na Krasu, kjer se izvaja institucionalna oskrba »duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb«.
Ena izmed poslank, ki ju je imela državna sekretarka v mislih, je Andreja Živic. Ta je v zadnjih letih postala glas Civilne iniciative Divača, ki projektu nasprotuje. O tem je večkrat govorila v državnem zboru, ministru Maljevcu je na to temo 26. januarja postavila tudi poslansko vprašanje. In to, kar je minister odgovoril, bi moralo pomiriti lokalno javnost (ter poslanko in državno sekretarko). Pojasnil je, da se bo v okviru tega projekta iz Doma na Krasu razselilo 70 uporabnikov in da bo »v matični stavbi v Dutovljah po koncu projekta ostalo 44 uporabnikov, med njimi vseh 18, torej teh je 18, ki so po sklepu sodišča nameščeni na varovani oddelek zavoda«. Dodal je še, da so začeli tudi ločen projekt, katerega namen je prav to – »razmejiti, kateri so tisti, ki lahko samostojno živijo v skupnosti, in kateri potrebujejo druge oblike podpore«.
Maša Kociper je sicer ena izmed kandidatk za varuhinjo človekovih pravic. Zdaj že nekdanji varuh Peter Svetina pa je poslanko in tudi civilno iniciativo večkrat javno posvaril pred »širjenjem predsodkov in stereotipov« ter »diskriminacijo, strašenjem in stigmatizacijo«.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.