Opera, ki ni prava opera

Opera za tri groše velja za mejnik v zgodovini glasbenega gledališča

V SNG Opera in balet Ljubljana bo v četrtek, 19. marca, ob 19.30 premiera enega najslovitejših odrskih del 20. stoletja Opera za tri groše Bertolta Brechta in Kurta Weilla. Režiserka Mateja Koležnik in dirigent Marko Letonja sta zasnovala koprodukcijsko uprizoritev v umetniški sinergiji igralskega ansambla, opernega zbora in orkestra osrednjih slovenskih nacionalnih gledališč.

Opera za tri groše sicer ni prava opera, samo parodija na klasično opero pa tudi ne, temveč edinstvena zmes dramskega in glasbenega gledališča. Že ob premieri je postala uspešnica, hkrati pa mejnik v zgodovini glasbenega gledališča. Teme in slog ostajajo še danes odmevne pri občinstvu ter so priljubljena izbira za repertoarje gledališč po vsem svetu.

Sodelovanje Bertolta Brechta s Kurtom Weillom predstavlja tudi vrhunec njunega umetniškega sodelovanja in pomemben prispevek h gledališču 20. stoletja. Gre za predelavo angleške baladne opere Johna Gaya, v kateri je avtor zastopal razsvetljensko tezo o enakosti vseh ljudi. Brechtov pristop h gledališču želi občinstvo čustveno in intelektualno odtujiti ter ga na ta način spodbuditi, da se kritično vključi v družbene in politične teme, predstavljene v delu, kot so revščina, korupcija in hinavščina višjega razreda.

'Igra z godbo v desetih slikah' Die Dreigroschenoper (1928), ki jo je Brecht z Weillom avtorsko priredil po prevodu angleške baladne opere Beraška opera Johna Gaya iz 18. stoletja in štirih balad Françoisa Villona, je v slovenskem gledališču med leti 1937 in 2017 doživela deset uprizoritev. Režiserjem Bojanu Stupici, Miletu Korunu, Francetu Jamniku, Petru Lotschaku, Janu Skotnickemu, Vinku Möderndorferju, Matjažu Zupančiču, Tatjani Peršuh in Vitu Tauferju, se leta 2025 pridružuje še Mateja Koležnik

Opera za tri groše sicer ni prava opera, samo parodija na klasično opero pa tudi ne, temveč edinstvena zmes dramskega in glasbenega gledališča. Že ob premieri je postala uspešnica, hkrati pa mejnik v zgodovini glasbenega gledališča. 

"Zgodba o nastanku Opere za tri groše, ki je bila premierno uprizorjena leta 1928 v Berlinu, pri nas pa prvič v ljubljanski Drami leta 1937, je nenavadna in polna nepričakovanih srečanj, ob katerih se lahko zazdi, da je nastala po naključju, a je vendar zaživela kot nujna. Najpomembnejše je srečanje med skladateljem Weillom, ki se je po modernističnih, atonalnih začetkih v času srečanja z Brechtom že odločal za socialno ozaveščeno umetnost, in dramatikom, ki je malo pred tem ugotovil, da lastne drame zares razume šele ob branju Marxa.  Da je igra, ki postavlja v središče podjetne berače, zvodnike in policaje, pritegnila Brechta, ni več naključje. Uporabil jo je kot model za lastno igro o povezanosti lumpenproletariata in zastopnikov države," je v napovedi sezone 2024/25 zapisala dramaturginja Diana Koloini.

V uprizoritvi nastopa 22 igralcev in pevcev. Dramaturginja je Mojca Kranjc, lektor Arko, scenograf in oblikovalec videa Igor Vasiljev, kostumografka Ana Savić Gecan, koreografinja Magdalena Reiter, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš, oblikovalec zvoka Luka Berden.